»Odvzem volilne pravice tujcem posega v ustavno varovane pravice«

Volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah je s tem, ko jo je zakonodajalec uzakonil, postala ustavnopravno varovana. To pomeni, da se mora vsak poseg vanjo presojati po tretjem odstavku 15. člena ustave in mora prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti, so v sporočilu za javnost opozorili v Pravni mreži za varstvo demokracije.

Odbor za notranje zadeve in javno upravo je včeraj obravnaval predlog zakona o spremembah zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), ki ga je v državni zbor (DZ) konec maja vložila skupina poslancev s prvopodpisanimi Jelko Godec, Janezom Ciglerjem Kraljem in Katjo Kokot.

Kaj je še posebej problematično?

"Poleg sprememb ureditve volilnih enot na lokalni ravni predlog ZLV-M predvideva tudi odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav, ki lahko skladno z veljavno ureditvijo sodelujejo na lokalnih volitvah. Predvideva namreč črtanje četrtega odstavka 5. člena ZLV-M, ki tujcem z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, daje pravico voliti člane občinskega sveta, posredno pa tudi župane, saj ima skladno s 103. členom ZLV pravico voliti župana vsak volivec, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski svet. Posebej problematično je, da razlogi za predlagano spremembo v besedilu predloga ZLV-M niso predstavljeni, poseg pa je tako brez kakršnekoli obrazložitve, ki bi utemeljevala odvzem volilne pravice tujcev," so zapisali pri Pravni mreži za varstvo demokracije.

Ob tem so opozorili, da ustava republike Slovenije v tretjem odstavku 43. člena določa, da lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. "Zakonodajalec je aktivno volilno pravico tujcev na lokalnih volitvah vnesel v veljavno ureditev z novelo ZLV-D že leta 2002. Ustava v petem odstavku 15. člena določa, da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. Skladno s tem je aktivna volilna pravica tujcev na lokalnih volitvah, ko jo je zakonodajalec uzakonil, postala ustavnopravno varovana pravica in del ustavno zagotovljenega standarda človekovih pravic. To pomeni, da se mora vsak poseg vanjo presojati po tretjem odstavku 15. člena Ustave in mora prestati tako test legitimnosti kot tudi strogi test sorazmernosti, v sklopu katerega se presoja primernost, nujnost in sorazmernost v ožjem smislu. Ocenjujemo, da predlagani ukrep takšne presoje pred ustavnim sodiščem ne bi prestal," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Pravico imajo že skoraj četrt stoletja

Poudarili so, da odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav predstavlja tudi kršitev načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave, ki po ustaljeni ustavnosodni praksi zagotavlja varstvo pravic zoper zakonske posege z učinkom za naprej in posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu.

"Predlagana zakonska ureditev namreč v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev ter brez kakršne koli utemeljitve tujcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema pravico, ki jo uživajo že skoraj četrt stoletja," so še izpostavili v Pravni mreži za varstvo demokracije.

"Predlagana zakonska ureditev namreč v zelo kratkem času in tik pred razpisom rednih lokalnih volitev ter brez kakršne koli utemeljitve tujcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzema pravico, ki jo uživajo že skoraj četrt stoletja."

V konkretnem primeru odvzema aktivne volilne pravice tujcem je pomembno tudi načelo nedopustnosti regresije (non-regression), ki izhaja iz načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave v zvezi s petim odstavkom 15. člena ustave, po katerem zakonodajalec ne sme samovoljno zniževati že dosežene ravni varstva temeljnih človekovih pravic, so dodali.

Z vidika narave predlagane spremembe je sporno tudi, da se predlog ZLV-M obravnava po skrajšanem zakonodajnem postopku z utemeljitvijo, da gre za manj zahtevne spremembe zakona, so še opozorili in izpostavili, da del predloga, ki se nanaša na odvzem volilne pravice tujcem, namreč predstavlja spremembo ureditve, ki velja že od leta 2002 in bi vplivala na volilno pravico posameznikov na lokalnih volitvah, ki bodo izvedene že v tem letu.

"Na podlagi navedenega pozivamo zakonodajalca, da četrtega odstavka 5. člena ZLV ne črta in ohrani že dosežen standard volilne pravice," so sklenili v Pravni mreži za varstvo demokracije. 

O tej problematiki smo pisali tudi v Mladini, in sicer v zadnji številki. Novinar Peter Petrovčič je v članku z naslovom Polljudje opozoril, da nova koalicija tujim delavcem sporoča, da bodo poslej tudi formalno najnižji sloj ljudi. Zapis lahko zdaj brezplačno preberete na tej spletni povezavi.