V središču / Polljudje

Nova koalicija strank okoli SDS je v državni zbor vložila spremembo volilne zakonodaje, s katero bi brez obrazložitve odvzela volilno pravico na lokalnih volitvah tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Ne gre za zavezo iz koalicijske pogodbe in tudi ne za programsko točko največje vladne stranke – pač pa za programsko točko neformalne, a dejanske koalicijske stranke Resnice. In bolj kot ta sprememba bi nas morali skrbeti nadaljnji ukrepi, ki jih ima ta stranka pripravljene za tujo delovno silo, ki v Sloveniji opravlja najtežja, najbolj umazana in najslabše plačana dela.

V programu Resnice piše takole: »Državljanom bomo predlagali, da se na referendumu odločijo o tem, ali se volilna pravica na lokalnih volitvah, tako kot je v primeru ostalih volitev, veže na državljanstvo.« Toda ker so njihovi novi koalicijski prijatelji pokazali tolikšno navdušenje nad tem ukrepom, so se odločili, da državljanov o tem ne bodo nič spraševali, pač pa bodo takoj, še pred oblikovanjem vlade in po skrajšanem postopku, tujcem to pravico odvzeli. Tujci namreč od leta 2002 lahko volijo na lokalnih volitvah, torej na županskih volitvah in volitvah v občinski svet, kandidirati pa na njih ne morejo. Novost je pred četrt stoletja uvedla zadnja vlada Janeza Drnovška. Ker gre za – kot je dejal tedanji notranji minister Rado Bohinc – »civilizacijski, kulturni in evropski standard«. Že tedaj so temu nasprotovali v SDS, SLS in NSi, slednji so celo vložili dopolnilo, da se uvede zgolj volilna pravica za državljane EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ne pa za vse druge tujce s stalnim prebivališčem.

Slovenije k temu sicer ne zavezuje noben mednarodni dokument in tudi ne ustava. Številne evropske države to pravico tujcem omogočajo, mnoge pa tudi ne. Gre torej za dejansko (ne)civilizacijski, (ne)kulturni, (ne)evropski standard. Novost, čeprav sprejeta le nekaj mesecev pred letošnjimi jesenskimi lokalnimi volitvami, naj bi veljala že kar zanje. Tudi v tem primeru ima država proste roke, zaveze so zgolj načelne. Predstojnik katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Saša Zagorc pojasnjuje, da o tem govori Kodeks dobre prakse v volilnih zadevah, ki ga je leta 2002 sprejela Beneška komisija, posvetovalni organ Sveta Evrope za ustavna vprašanja. Takole pravi: »Temeljni elementi volilne zakonodaje, zlasti volilni sistem, članstvo v volilnih komisijah in določitev meja volilnih okrajev, ne bi smeli biti predmet sprememb manj kot eno leto pred volitvami ali pa bi morali biti zapisani v ustavi ali na ravni, višji od običajnega prava.« Zagorc k temu še dodaja, da omenjenega kodeksa ustavno sodišče seveda ne šteje med zavezujoče pravne vire.

Bodo nezaželeni tujci v Sloveniji kmalu imeli le še pravico do dela, ne pa tudi pravice do družinskega življenja, socialne varnosti in številnih drugih (človekovih) pravic?

Resnica za tujce iz tretjih držav v svojem programu predvideva še en ukrep. »Pravico do socialnih transferjev bomo vezali na državljanstvo,« preberemo tam. In tudi, da bodo potem »v Slovenijo migrirali zgolj še tisti ljudje, ki bodo sebe in svoje družine sposobni preživeti s svojim delom oziroma zaslužkom, kar je edino pravilno«. Tujec, ki ne prihaja iz kake članice EU, bi po novem imel le dve možnosti, ko izgubi službo – ali si nemudoma najde drugo ali pa (skupaj z družino) zapusti Slovenijo. Poleg tega socialni transferji še zdaleč niso le socialna pomoč za čas brezposelnosti. Pač pa tudi otroški dodatek, različne državne štipendije za otroke, starševski dodatki, varstveni dodatki za upokojene ali invalidne osebe, izredne denarne pomoči pa subvencija vrtca, subvencija malice in kosila šoloobveznih otrok in tako naprej.

Vse to so pravice, ki so jih že doslej lahko uveljavljali le tuji delavci s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Ti pa so v manjšini. Večini, tistim z zgolj dovoljenjem za začasno prebivanje, tako ali tako ne pripadajo. Na zadnjih lokalnih volitvah pred štirimi leti je sicer volilo le 7354 tujcev iz tretjih držav oziroma 0,84 odstotka udeležencev volitev. Zanemarljivo malo torej.

Odvzem volilne pravice in socialnih transferjev tujim delavcem na najslabše plačanih delovnih mestih tako nima nič opraviti z volitvami ali javnofinančnim položajem Slovenije. Gre predvsem za jasno sporočilo »tradicionalnim« fizičnim delavcem iz držav nekdanje Jugoslavije in njihovim »novodobnim« nadomestkom iz jugovzhodne Azije, da v Sloveniji zanje, sploh pa za njihove družine, ni prihodnosti. Da so v najboljšem primeru drugorazredni nedržavljani, neformalno in formalno najnižji sloj ljudi.