Teden / Leva inteligenca

Desnico je fascinacija nad umetno inteligenco, predvsem nad velikimi jezikovnimi modeli, hitro prevzela. Končno orodje brez čustev in brez izgovorov – idealen delavec! A ko so ga začeli spraševati o davkih, sindikatih, podnebnih spremembah ali javnem zdravstvu, je sledil hladen tuš. Namesto »zdrave kmečke« pameti so dobili argumente, da davki financirajo skupne dobrine, da so sindikati odgovor na razmerja moči, da je globalno segrevanje merljiv pojav in da je javno zdravstvo eden ključnih izumov modernih družb. Sledil je logičen sklep: ta orodja so potemtakem zgolj še en levičarski konstrukt!

Da so modeli preveč woke, menijo tudi nekateri slovenski uporabniki. Teolog Tadej Strehovec je aprila za Družino dejal, da »večinoma zajemajo podatke iz bolj levo usmerjenih študij in časopisnih člankov«. Študije res kažejo, da modeli v povprečju ustvarjajo odgovore, ki so bližje liberalnim stališčem. A razlog je precej manj dramatičen, kot se zdi.

Modeli se učijo iz ogromnih količin besedil – od znanstvenih člankov do medijskih vsebin –, pri čemer razvijalci namenoma zmanjšujejo verjetnost sovražnega govora in dezinformacij. Če v znanstveni skupnosti prevladuje stališče, da podnebne spremembe obstajajo, bo model to odražal. Prav tako uporabniku ne bo svetoval, naj družbene probleme rešuje s preganjanjem manjšin.

Pri tem pa je vseeno treba biti pazljiv tudi glede definicije pojmov levo in desno, je posvaril komunikolog Tadej Štrok (Danes je nov dan): »Oznake ’liberalno’ ne gre prosto enačiti z ’levo’, saj ima vendarle drugačne ideološke poudarke. Liberalizem je v povojnih desetletjih na Zahodu dosegel kulturno hegemonijo, ki je proizvedla precej več tekstovnega ter avdiovizualnega materiala kot konservativizem. V zadnjem desetletju pa je tako imenovani liberalni konsenz doživel kolaps in posledično so lahko stališča, ki so še pred nekaj desetletji veljala za zdravorazumsko sredino, danes v očeh nekaterih interpretirana kot izrazito leva.«