V središču / Franci Matoz kot Elon Musk

Največje »racionalizacije« v novi vladi obljublja novi minister za notranje zadeve in javno upravo, javnosti bolj znan kot Janšev dolgoletni odvetnik Franci Matoz. V javnem sektorju je nazadnje aktivno deloval pred desetletji, pretežno v bivši državi kot miličnik. Na zaslišanju v državnem zboru pred prevzemom funkcije prejšnji teden je utemeljil: »Veliko (sem) sodeloval tudi z zaposlenimi v javni upravi in procese dela dokaj poznam.« Med drugim napoveduje ukinitev uradniškega sveta, ki že od leta 2009 skrbi za strokovnost in neoporečnost novih uslužbencev in funkcionarjev v državni upravi.

Matoz je na zaslišanju v državnem zboru napovedal velike reze: vitkejšo upravo, preveritev potrebnosti služb in delovnih mest. »Pripravili bomo program racionalizacije za celoten sektor države, vključno s predlogom racionalizacije pri obstoju, organizaciji in delovanju institucij, ki nimajo neposredne podlage za ustanovitev v ustavi,« je dejal. Sama po sebi se ponuja primerjava z Elonom Muskom, ki je pod Trumpom prevzel misijo povečevanja vladne učinkovitosti in začel rezati administracijo.

»Ukinjanje državnih organov je odvisno od tega, kako so ustanovljeni. S sklepom vlade je mogoče ukiniti le tiste, ki so s sklepom tudi ustanovljeni, to so praviloma komisije, sveti ipd., in če nimajo podlage v zakonu, kot na primer uradniški svet. Večina organov v sestavi in uradov, pa tudi agencij, je ustanovljena z vladnimi uredbami, a mnoge med njimi na podlagi zakona, kar pomeni, da brez spremembe zakona ne gre,« razlaga Helena Kamnar, nekdanja generalna sekretarka vlade, članica uradniškega sveta. Samo z vladno uredbo so na primer ustanovljene vladne službe in uradi, kar pomeni, da jih vlada sama lahko tudi ukine, med takimi našteva urade vlade za komuniciranje, za narodnosti, za informacijsko varnost, službo za zakonodajo ... Veliko organov je ustanovljenih na podlagi zakona, a prav tako z uredbo, mednje sodijo na primer finančna in geodetska uprava, uprava za zaščito in reševanje, policija, različni inšpektorati, agencije in uprave …

Helena Kamnar o tem, koga bi radi ukinili, ne špekulira: »Trenutno vidim kot ’tarčo’ le KPK. Je pa verjetno ali celo neobhodno, glede na združevanje ministrstev, da bodo izvedene večje reorganizacije, morda tudi ukinjanje kakšnih direktoratov in organov v sestavi, kar je idealna priložnost za odpuščanje zaposlenih (včasih tudi upravičeno).« Kamnarjeva si sicer želi, da bi reorganizacije in ukinitve začenjali po tem, ko bodo temeljito pregledali delovne procese. Opozarja na še eno neskladje v Matozovi napovedi, da je treba čim hitreje izvesti decentralizacijo in državne institucije premestiti po celotni državi: »Napovedana decentralizacija državnih organov nekako ne gre skupaj z racionalizacijo.«

Ukinitev uradniškega sveta je sicer napovedala tudi v koalicijski pogodbi. Ta je bil ustanovljen z zakonom o javnih uslužbencih z namenom »depolitizacije državne uprave in zagotavljanja najvišje stopnje strokovnosti in neodvisnosti uradnikov«, od generalnih direktorjev in sekretarjev do predstojnikov organov v sestavi ministrstev in vladnih služb ter načelnikov upravnih enot. Svet je sestavljen iz dvanajstih članov, tri imenuje predsednica republike, tri izvolijo uradniki z nazivom prve in druge stopnje, dva člana imenujejo reprezentativni sindikati, štiri člane pa vsakokratna vlada na predlog ministra, pristojnega za upravo.

»Osnovni namen uradniškega sveta je bil prav depolitizacija najvišjih položajev v državni upravi. Čeprav zaradi različnih političnih okoliščin ta namen ni bil vedno in v celoti izpolnjen, to samo po sebi ne sme biti razlog za njegovo ukinitev. Nasprotno, razmislek bi moral iti predvsem v smeri, kako takšne mehanizme okrepiti, izboljšati in jim zagotoviti večjo verodostojnost,« nam je stališče predsednice države Nataše Pirc Musar posredoval njen tiskovni predstavnik Nejc Šporin. »Predsednica republike ne vidi utemeljenih razlogov za ukinitev uradniškega sveta. To bi lahko odprlo vrata imenovanju najvišjih državnih uradnikov izključno po politični liniji vsakokratne oblasti, kar pa bi pomenilo odmik od strokovne, neodvisne in profesionalne javne uprave, ki mora služiti državljankam in državljanom, ne pa vsakokratnim političnim interesom.« Šporin je ob tem navedel pričakovanje predsednice, da bo »vsaka sprememba, ki posega v delovanje pomembnih institucij javne uprave, sprejeta po premišljeni razpravi, na podlagi strokovnih argumentov in ob spoštovanju načela, da mora biti državna uprava profesionalna, politično nevtralna in zavezana javnemu interesu«.