Resnica / »Opozicijska« koalicija

Resni.ca si je vzela čas. Ogromno časa.

Najprej poslanska skupina. Potem svet stranke. Potem še strokovni svet, organ, ki ga statut stranke sploh ne pozna, a očitno obstaja takrat, ko je treba ustvariti vtis zgodovinske pomembnosti. Če bo treba, bi lahko sklicali še svet modrecev, zbor astrologov in komisijo za razlago političnih paradoksov.

Odločitev naj bi sprejeli do nedelje.

Ob vsem tem bi človek pomislil, da gre za vprašanje vojne in miru, vstopa v Nato ali razglasitve nove republike. V resnici pa se odločajo, ali bodo formalizirali politično razmerje, ki ga v praksi živijo že ves ta mandat.

Resni.ca je namreč formalno opozicijska stranka. Tako formalno opozicijska, da je v dosedanjih glasovanjih praviloma glasovala skupaj s koalicijo.

Zato je bila izjava Zorana Stevanovića, da je sporazum pozitiven predvsem zato, ker jim daje »jasen status opozicije«, pravo darilo za ljubitelje politične satire. Ob njej sem se spomnila starih vicev o blondinkah in policajih. Zato, ker je bil njihov osnovni zaplet vedno enak: nekdo dolgo časa ni opazil, kar je bilo vsem drugim kristalno jasno.

Tako si predstavljam pogovor v vrhu stranke:

»Kaj bomo podpisali?«

»Sporazum o sodelovanju z vlado.«

»In kaj bomo potem?«

»Opozicija.«

»Pa saj smo že zdaj opozicija.«

»Da, ampak potem bomo to tudi uradno vedeli.«

Priznam, da je težko najti bolj smešen politični trenutek. Stranka, ki podpira koalicijo, razmišlja, ali naj podpiše sporazum s koalicijo, da bi dokazala, da je opozicija. Pri tem jo najbolj skrbi, da je v dokumentu premalo vsebine.

Morda imajo prav. V dokument bi res morali dodati nekaj konkretnih določil. Na primer člen, ki bi določal, da se beseda »opozicija« po novem razume kot politična skupina, ki podpira vlado, vendar z nekoliko bolj zamišljenim izrazom na obrazu.

Vse skupaj pa spremljam z občudovanjem. Takšna temeljitost ni majhna stvar. Druge stranke so sporazum prebrale in se odločile. Resni.ca pa ga proučuje že skoraj kot vatikanska kongregacija. Kajti če bo odločitev na koncu enaka tisti, ki jo vsi pričakujemo že od prvega dne, bo vsaj jasno, da ni bila sprejeta prenagljeno.

Nekatere stvari pač zahtevajo čas.

Še zlasti takrat, ko moraš javnosti pokazati, kako težko se odločaš za nekaj, kar počneš že ves čas.