V središču / Nepredušno odprte meje?

Vlada je prejšnji četrtek ukinila daljši čas trajajoč začasni nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, ki je bil uveden zaradi nadzora nad migracijskimi tokovi. V noči s četrtka na petek so tako policisti na mejnih prehodih dvignili zapornice, namestili nazaj obvestilne table, da je prehod čez mejo prost, zaklenili prostore in se vrnili na delo v matične policijske postaje po državi. Da, to je storila koalicija desnih strank pod vodstvom Janeza Janše, ki je prej dolga leta zahtevala striktno varovanje in nepredušno zaprtje meje za vse »ilegalne migrante«, kot jim radi rečejo.

Zdaj, pravijo, je pomembnejši čim bolj prost in neoviran pretok dobrin ter domačih in tujih turistov. Policija bo »upravljanje migracij« nadaljevala v notranjosti države s tako imenovanimi »izravnalnimi ukrepi«. Ali kot je dejal novi notranji minister Franci Matoz: »Nadzor se bo izvajal v drugačnih, boljših oblikah dela policije. Zaradi ukinitve nadzora varnost ne bo nič manjša, ampak nasprotno – bo boljša.«

A pojdimo po vrsti. Slovenija je prvič dodatno poostren nadzor na meji izvajala jeseni in pozimi leta 2015, ko je bila tudi na mejo prvič začasno napotena vojska – edinkrat doslej s policijskimi pooblastili. A tedaj vojska v glavnem ni izvajala varovanja meje, pač pa pomagala pri humanitarnih aktivnostih oskrbe in transporta večjega števila beguncev, ki so potovali z Bližnjega vzhoda na sever in zahod Evrope.

SDS je tedaj sklicevala nujne in izredne parlamentarne seje in tiskovne konference, na katerih je vladi Mira Cerarja očitala, da ne obvladuje položaja. Vlada je pod pritiski popustila in 11. novembra začela na mejo postavljati rezilno žico. V SDS so ukrep označili za »prepoznega«, tedanji predsednik NSi Matej Tonin pa je odločitev razglasil za »razumno in edino logično«, a hkrati polovično, saj »za zdaj še ni bilo bistvenih ukrepov za povečanje števila vojakov ali policistov na meji«. Teden dni kasneje je Janša navedel le dva načina za rešitev begunske krize – ali »spoštovanje pravil na vsej zunanji schengenski meji z zaustavitvijo migrantskega vala« ali pa ponovno »vzpostavitev notranjih meddržavnih meja«. Če bo »vlada še naprej cincala«, je še napovedal Janša, se bodo »državljani za zaščito meja naše države« morali »organizirati sami«.

Posledično so sledila leta pospešenega razvijanja kolutov rezilne žice in postavljanja panelnih ograj z rezilno žico vzdolž zelene meje. Na skupni seji sta se 5. decembra 2019 sestala odbora za notranje zadeve in obrambo. Na zahtevo SDS sta odločala o njihovem predlogu, da vlada sprejme sklep »o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju zunanje državne meje, kot to določa zakon o obrambi«. Od vlade Marjana Šarca so tedaj (neuspešno) zahtevali, da pri varovanju meje policiji priključijo še vojsko s polnimi pooblastili. Kmalu zatem, marca naslednje leto, je SDS za dobri dve leti ponovno prevzela oblast.

S pritiskom k varovanju meje so nadaljevali poleti 2022, ko je po volitvah oblast prevzela vlada Roberta Goloba. Poslanec SDS Branko Grims je 21. decembra tega leta v poslanskem vprašanju vlado spraševal: »Kdo, kdaj in na kakšni osnovi je sprejel sklep o umiku vojakov Slovenske vojske z meje s Hrvaško?« Vojska je namreč tedaj sodelovala s policijo pri nadzoru meje v blažji obliki, ki jo lahko brez dveh tretjih poslancev zapove kar vlada sama, kar je tretja Janševa vlada tudi storila. V vladnem odgovoru lahko preberemo, da gre za umik slovenske vojske z meje skupaj s policijo, ki se je tedaj z meje umaknila, ker je Hrvaška postala del schengenskega območja in se je zunanja meja EU s slovensko-hrvaške prestavila na hrvaško-bosansko mejo.

To se je zgodilo 1. januarja 2023, s čimer je bil sam po sebi ukinjen nadzor na poslej v vseh pogledih notranji evropski meji med Slovenijo in Hrvaško. Policisti so se premaknili v notranjost države, obmejne naloge pa namesto na meji sami pričeli izvajati v notranjosti države v sklopu tako imenovanih »izravnalnih ukrepov«. Nadzor slovenske jugovzhodne meje se je tako tedaj nadaljeval na identičen način, kot ga zdaj kot učinkovitejšega od neposrednega nadzora meje zagovarja in ponovno uvaja Janševa vlada.

Janez Janša je 18. novembra 2015 dejal, da je za boj z migracijami nujna »ponovna vzpostavitev notranjih meddržavnih meja«. In če tega vlada Mira Cerarja ne bo storila, je napovedal, da se bodo »državljani za zaščito meja naše države« morali »organizirati sami«.

Dobra dva tedna kasneje, točneje 18. januarja 2023, je Grims na vlado naslovil svoje naslednje poslansko vprašanje. Zanimalo ga je, kako bo vlada ukrepala, da »zagotovi dosledno spoštovanje ustavnega reda in veljavne zakonodaje, vključno z zakonom o meji, ter z boljšim nadzorom meje«. Grims je potem v letu in pol do izvolitve za evropskega poslanca in odhoda v Bruselj Golobovi vladi in njenim ministrom zastavil še 23 poslanskih vprašanj, velika večina pa je bila namenjena prav varovanju meje. Še enkrat toliko poslanskih vprašanj z enako tematiko so vložili tudi preostali poslanci SDS, ki jih je vedno znova zanimalo: »Kaj boste storili za izboljšan nadzor državne meje in preprečevanje nezakonitih migracij?«

SDS je konec poletja le še stopnjevala pritisk; 19. septembra je tako zahtevala sklic Sveta za nacionalno varnost na temo »migracij in širše varnostne situacije v državi« ter zahtevala sestanek s hrvaškimi oblastmi in »stalni policijski nadzor na delih meje z največjim številom nezakonitih prehodov«. V primeru neodzivnosti sosednjih držav pa so kot smiselno ocenili »tudi ponovno začasno vzpostavitev mejne kontrole na celotni meji s Hrvaško z namenom polnega nadzora in omejitve prehodov za vse, ki niso državljani članic EU«. Istočasno so večkrat zahtevali sklic izredne seje državnega zbora na temo migracij in predlagali, da državni zbor »vlado pozove k okrepitvi policijske prisotnosti na meji s Hrvaško, posebej na delih, kjer je število prehodov največje, v nadzor meje pa naj vlada vključi tudi pripadnike Slovenske vojske«.

Vlada Roberta Goloba je pod pritiski popustila 21. oktobra 2023 in ponovno uvedla začasni nadzor na notranji meji s Hrvaško, ki ga je potem podaljševala na pol leta. V imenu SDS se je tedaj na to odzval kar Janša, ki je odločitev vlade označil za »zvonjenje po toči« in dodal, da bi korak v pravo smer bila »uvedba nadzora na notranjih mejah, preden se je za ta korak odločila Italija«. V NSi so odločitev o uvedbi nadzora na mejah označili za »pravo pot, a vprašanje, če je zadostna«.

Prejšnji teden pa so nadzor meje, s katerim so kot opozicijska stranka na različne vlade desetletja vršili najbolj stalen in neprijeten pritisk, preprosto ukinili. »Ocenili smo, da je povsem nepotrebno, da bi policisti sedeli v kabinah na nekdanjih mejnih prehodih, saj se ilegalni prehodi državne meje dogajajo nedvomno zunaj teh točk. Zato je vlada tak ukrep odpravila,« je dejal Matoz. Namesto predvsem na mejnih prehodih bo policija nadzor nad migracijami izvajala v notranjosti države in na zeleni meji – torej tam, kjer ni mejnih prehodov in kjer naj bi se po zagotovilih Matoza dogajala večina nezakonitih prehodov.

A realnost je že nekaj let drugačna. Leta, ko so tujci v glavnem poskušali prestopiti slovensko-hrvaško mejo skozi gozdove, pa prek rek in rezilnih žic, so za nami. Ko smo decembra lani obiskali sprejemni center za migrante na območju nekdanjega mejnega prehoda Obrežje, ki obravnava veliko večino vseh migrantov, smo govorili tudi z Bojanom Tomcem, vodjo oddelka za državno mejo in tujce na Policijski upravi Novo mesto. Specifike upravljanja migracij v praksi je pojasnil takole: »V našem objektu se izvede začetna obravnava 82 odstotkov vseh tujcev, ki nezakonito vstopijo v Slovenijo. Praktično vsi vstopijo v državo v zgolj petnajstkilometrskem pasu, ki se razteza severno in južno od tu.«

SDS je 19. septembra 2023 od vlade Roberta Goloba zahtevala »ponovno začasno vzpostavitev mejne kontrole na celotni meji s Hrvaško z namenom polnega nadzora in omejitve prehodov za vse, ki niso državljani članic EU«.

Dandanes se ti tujci večinoma ne izogibajo policiji in državnim organom. Kot zatrjuje Tomc, policisti ob meji skorajda ne iščejo več tujcev, ampak tujci njih: »Zadnja leta nam ne bežijo več. Popolnoma so informirani o vseh postopkih. Pripeljani so do državne meje s Slovenijo, napoteni čez mejo z navodili, da poiščejo policijo in izrazijo namero, da podajo prošnje za mednarodno zaščito. V 99 odstotkih tudi povedo, da Slovenija ni njihova ciljna država …«

Jasno je torej, da policija ne bo imela posebej veliko dodatnega dela na zeleni meji in se bodo lahko posvetili nalogam v notranjosti. Tega razkošja druge vlade niso imele predvsem zaradi pritiska SDS k varovanju meje za vsako ceno. Edino vprašanje tako ostaja, kako bo policija poslej izvajala izravnalne ukrepe. Če to pomeni nesorazmerno popisovanje »sumljivih« tujcev po ulicah in pregledovanje »sumljivih« vozil na avtocestah, bo to pomenilo le še več protizakonitega in protiustavnega rasnega profiliranja. Hkrati bi to pomenilo tudi zlorabo policije za razkazovanje (represivne) moči in zastraševanje – in to ne le v odnosu do tujcev, pač pa predvsem v odnosu do državljanov in drugih prebivalcev Slovenije.