Prvi teden / Afera špageti ali afera Nobel burek?

Ko smo pred volitvami razkrili akcijo izraelske paraobveščevalne agencije Black Cube, je sledilo več poskusov reinterpretacije primera. Tedanji predsednik komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami (Knovs) Janez Žakelj iz NSi je obiskal Sovo in kaj hitro zapisal očitno bolj svojo pobožno željo, da dokazi za naše trditve ne obstajajo. A je njegova teza živela le nekaj ur.

Janez Janša nam je nato poskušal prodati še več alternativnih razlag. Niso pomembne metode, ampak vsebina, je ponavljal. Za podjetje Black Cube prvič slišim. Z njihovimi predstavniki sem se srečal po naključju. Kdor pravi, da sem jih najel, ga bom tožil! Ena od bolj domiselnih razlag, s katerimi so postregli vplivneži iz SDS, je bila še posebej komična: predstavniki Black Cuba naj bi bili decembra Janši prišli zgolj voščit blagoslovljen božič. Torej, z najetim zasebnim letalom za 20 tisoč evrov so k predsedniku SDS prišli na prijeten klepet ob čaju. In nato februarja čisto po naključju še enkrat.

Afera Black Cube seveda kot Damoklejev meč visi nad vladajočo koalicijo. Dejstvo, da se je Janša v četrto dokopal do oblasti z očitno izdajo, z angažmajem tuje paraobveščevalne službe, katere metode dela so v domačem Izraelu regulirane podobno kot izvoz orožja, v javnosti spodkopava politično legitimnost vladne koalicije, zaradi česar njeni podporniki svoje sledilce vedno znova mučijo z alternativnimi razlagami.

Zadnji, že precej obupan poskus si je ta mesec privoščil Žan Mahnič. Ker je član Knovsa, ima privilegiran dostop do tajnih podatkov, vendar o njih javno ne sme govoriti, zato je ponovil, da po njegovih informacijah ni dokazov, da bi Black Cube snemal slovenske »tarče«. Podobno je poskušal Janši takoj po volitvah pomagati Anže Logar, ki je po seji sveta za nacionalno varnost dejal, da so dokazi o vmešavanju Izraelcev v volitve na bolj na trhlih nogah.

Tudi Mahničeva zadnja teza, da dokazov o aktivni vlogi Black Cuba ni, je živela le nekaj dni. Na RTV Slovenija so v oddaji Tarča razkrili enega od virov. Gledalci so izvedeli, da Sova ni prikrito snemala Janše in nato pošiljala posnetkov naprej, ampak je bilo sosledje dogodkov veliko bolj banalno: decembra je predstavnike Black Cuba k Janezu Janši pripeljal taksist. Medtem ko je čakal, da so se z njim pogovorili, je s tretjim Izraelcem odšel na malico. V bližini sedeža SDS je seveda znan lokal s hitro prehrano Nobel burek, kjer sta verjetno rekla še kakšno o Mosadu.

Tudi teza, da Slovencev v tujini niso snemali predstavniki Black Cuba, je klavrno propadla. Novinar Tarče Klemen Košak je razkril, da slovenski kriminalisti razpolagajo s konkretnimi dokazi, da je v Zagrebu Dejana Paravana snemala Stella Penn Pechanac, izraelska državljanka, rojena v Sarajevu, ki je pred leti kar sama javno priznala, da je delala za Black Cube.

Javnost je zanjo prvič slišala leta 2017, ko so ameriški mediji začeli objavljati srhljive zgodbe o tem, kako je poskušal razvpiti hollywoodski producent Harvey Weinstein javno mnenje obrniti sebi v prid. Številne ženske so ga obtožile spolnega nadlegovanja in posilstva. Kmalu za tem je za 1,3 milijona evrov najel Black Cube in ta je začel zanj zbirati informacije o njegovih žrtvah in novinarjih, ki so obtožbe preiskovali. Med agenti, ki so jih ameriški mediji pri preiskovanju razkrili, je bila tudi Stella Penn Pechanac. Ta se je Weinsteinovim žrtvam približala z lažno identiteto: predstavljala se je kot zagovornica ženskih pravic pri neki londonski (fiktivni) investicijski družbi.

Janez Janša se zadnje tedne šali in afero Black Cube imenuje afera »špageti«. Lahko bi jo imenovali tudi afera Nobel burek, a ne glede na ime dejstva ostajajo: izraelska paraobveščevalna služba Black Cube se je vmešala v slovenske volitve. Njeni vodilni ljudje so se pred tem sestali z Janezom Janšo. Slovenski kriminalisti pa Janše še vedno niso zaslišali.