Teden / Po Babišu Janša?

Zaposleni na češki javni televiziji in radiu so v ponedeljek izpeljali 24-urno opozorilno stavko in z njo protestirali proti zakonodaji, s katero želi vlada premiera Andreja Babiša spremeniti način financiranja javne televizije in radia: namesto prispevka želi uvesti neposredno financiranje javnih medijev iz državnega proračuna.

Spremembe ne bi povzročile le zmanjšanja proračunov javnih medijev, odpuščanja več sto zaposlenih in občutnega krčenja programskih vsebin, ampak so javni mediji z neposrednim financiranjem države izpostavljeni političnemu pritisku, so opozorila protestnikov povzeli v Guardianu. In navedli članico stavkovnega odbora Češke televizije Pavlo Kubálkovo: »Reforme so bile pripravljene brez posvetovanja in brez zagotovil neodvisnosti javnih medijev. Velik del družbe se spomni, kakšne so bile novice, ko so pred letom 1989 vsebino izbirali politiki. Ne želimo se vrniti v tiste čase.« Dodala je še: »Za nas je najpomembnejše ohranjanje neodvisnosti in neposrednega odnosa med Češko televizijo in njenimi gledalci.« Češke kolege so javno podprli v Društvu novinarjev Slovenije in Sindikatu novinarjev Slovenije. »Posebej nas skrbi, da predstavniki češke vladne koalicije poleg sprememb financiranja že javno napovedujejo razprave o tem, kaj naj bi javni mediji predvajali in kako naj bi poročali. Takšne izjave razkrivajo dejanski namen predlaganih sprememb: povečati politični vpliv na medije, katerih naloga je nadzorovati oblast, ne pa ji služiti,« so zapisali in poudarili: »Dogajanje na Češkem razumemo tudi kot opozorilo za Slovenijo. Obramba neodvisnih javnih medijev ni interes novinarjev, temveč interes celotne družbe.«

Ukinitev obveznosti plačevanja RTV-prispevka in prehod na neposredno financiranje javne radiotelevizije iz sredstev državnega proračuna pri nas že predvideva predlog zakona, ki ga je pred meseci v državni zbor vložil satelit Janševe koalicije, stranka Resnica. Nova ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc iz kvote SDS je ob predstavitvi v državnem zboru na začetku junija na vprašanje, ali se zavzema za ukinitev RTV-prispevka, odgovorila megleno: »V tem pogledu se bo sledilo evropskim praksam, evropskim pogledom in seveda tudi stališču, da so državljani tisti, ki imajo pravico o tem odločati.« Tudi v koalicijsko pogodbo so zapisali le noveliranje zakona o RTV »z namenom oblikovanja sodobnega, profesionalnega in nepristranskega javnega zavoda«. Jasen signal pa je dala predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je v času potrditve nove vlade poudarila: »Če bodo šle spremembe v smer, da bo država tista, ki bo financirala RTV in ne več prispevek, bomo govorili o državni televiziji. To seveda ni dobro.« Finančni načrt RTV Slovenija za letos ne predvideva zvišanja prispevka, ta naj bi še naprej znašal 14,02 evra. Z njim bi zbrali 109,2 milijona evrov ali dve tretjini potrebnih prihodkov, ki znašajo malo manj kot 162,9 milijona evrov.