Teden / Ukaz iz kabineta

Ena prvih potez nove Janševe vlade je bila usluga naftnim trgovcem, zlasti največjemu, Petrolu. Ta vlada je 12. junija spremenila uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov in z njo med drugim zvišala najvišjo dovoljeno maržo, ki jo lahko kupcem zaračunavajo trgovci. Za dizelsko gorivo, neosvinčeni 95-oktanski bencin in ekstra lahko kurilno olje je marža po novem lahko 11,50 centa na liter, pred tem je bila za dizelsko gorivo 9,83 centa, za bencin 9,94 centa in za kurilno olje osem centov na liter.

Pomenljivo je, da vlada v sporočilu za javnost po svoji seji sploh ni omenila, da je s spremembo uredbe posegla tudi v marže. Sporočila je le, da se z uredbo »podaljšuje veljavnost mehanizma oblikovanja cen« goriv na bencinskih servisih izven avtocestnega križa in hitrih cest.

Gradivo, ki so ga za vlado pripravili na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko z ministrom Jernejem Vrtovcem iz kvote NSi, razkriva še eno anomalijo.

Navaja, da predlog sprememb ni bil predhodno objavljen na portalu e-demokracija ali med vladnim gradivom in torej javnost nanj ni mogla dati pripomb, čeprav je to sicer običajno. Recimo ob spremembi iste uredbe decembra lani so na ministrstvu za okolje deset dni zbirali pripombe javnosti. Tokrat vladno gradivo kot razlog za izključitev javnosti navaja: »Nujni sprejem uredbe po navodilu iz kabineta.« Taka utemeljitev seveda kaže, da zvišanje marž naftnim trgovcem mimo javnosti ni strokoven ukrep, pač pa političen. Vse to dodatno krepi

tezo, da Janševa vlada zdaj »vrača uslugo« zlasti Petrolu, ki je ravno na volilni konec tedna imel nenavadne težave z oskrbo bencinskih servisov z gorivom, kar je ljudi jezilo in jim oteževalo življenje. Takratno dogajanje še preverjajo institucije, tudi agencija za varstvo konkurence.

Novi vladni uredbi zagotovo ploskajo delničarji Petrola, med katerimi je najbogatejši Slovenec Dari Južna, ki se je med ključne lastnike povzpel že pod prvo Janševo vlado. Posledice zvišanja marž bodo seveda dolgoročno občutili kupci. Ne sicer še ta teden, ko so se cene goriv znižale zaradi dogovora o premirju v Iranu in občutne pocenitve nafte na svetovnih trgih. Do konca tedna mora podrobne izračune vseh posledic nove uredbe, tudi za državni proračun, pripraviti finančno ministrstvo, kot mu je naložila komisija državnega zbora za nadzor javnih financ, poleg marže naj bi namreč uredba posegla še v druge postavke v korist Petrola.

Da je treba pomagati naftnim trgovcem na račun gospodinjstev, podjetij in kmetov, nikakor ne drži. Mesec nazaj so si delničarji Petrola na skupščini izglasovali razdelitev 102,8 milijona evrov dividend iz lanskega dobička, kar je daleč največ doslej. Hkrati so člani uprave Petrola lani z razliko od leta 2024 prejeli nagrade, skupni prejemki predsednika uprave Saša Bergerja so tako z 339.134 evrov bruto v 2024 zrasli na lanskih 632.633 evrov bruto. Še to: v Petrolu zanikajo, da so predhodno razpolagali z informacijami, da bo vlada zvišala marže. Več vodilnih naj bi tako v zadnjih tednih zgolj slučajno dokupilo delnice Petrola, katerih tečaj je po sprejemu vladne uredbe seveda zrasel.