Teden / Več tisoč evrov za novorojenčka

Nekatere hrvaške občine ob rojstvu otroka staršem obljubljajo izplačilo zneska, za katerega v evropskem prostoru skoraj ne najdemo primerjave. V občini Sali na Dugem otoku starši za prvega in vsakega naslednjega otroka prejmejo po 8000 evrov, v občini Vir pa družinam ob rojstvu petega in vsakega naslednjega otroka pripada kar 26 tisoč evrov. Namen takšnih ukrepov je jasen: ustaviti demografsko praznjenje območij, ki jih že desetletja pestijo izseljevanje prebivalstva, staranje in nizka rodnost.

Hrvaška ima podobno kot večina evropskih držav nizko rodnost, prebivalstvo pa se stara. Število rojstev se že leta zmanjšuje, s številnih manjših in odmaknjenih območij se mlajše prebivalstvo množično izseljuje. A v omenjenih občinah ni opaziti izrazite rasti prebivalstva, uspelo jima je sicer predvsem stabilizirati število prebivalcev in ublažiti trend zmanjševanja. Finančna pomoč na teh območjih morda olajša prehod v starševstvo, vendar sama po sebi ne povzroči večjega demografskega obrata.

Slovenija ima podobne težave. Rodnost se že več let zapored zmanjšuje, lani pa je SURS poročal o najmanj rojstvih doslej – 7,9 rojenega otroka na 1000 prebivalcev. A pri nas to težavo rešujemo nekoliko drugače, predvsem naj bi skušali zagotavljati ugodnejše razmere za ustvarjanje družine. Med ključnimi ukrepi so sistem starševskih nadomestil in dopustov, otroški dodatki, subvencionirani vrtci in druge oblike podpore družinam. Staršem ob rojstvu otroka na podlagi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pripada tudi pomoč za 

nakup opreme oziroma potrebščin za novorojenca v višini 350 evrov, številne občine pa iz proračuna zagotavljajo še dodatne enkratne prejemke, ti pa imajo različno obliko, od darilnih bonov v vrednosti nekaj sto evrov za nakupe v lokalnih trgovinah ali lekarnah do izplačila v vrednosti minimalne plače denimo v občini Bohinj.

Kot poudarja sociologinja dr. Alenka Švab s Fakultete za družbene vede, mora »kakršnakoli politika, ki bi imela ambicijo reševati demografsko vprašanje oziroma problem nizke rodnosti, upoštevati družbene, kulturne in druge kontekste, predvsem pa družbene spremembe, da bi sploh razumeli reproduktivne odločitve ljudi«.

Čeprav slovensko družinsko politiko šteje za razmeroma dobro razvito, opozarja, da sama po sebi ne povečuje rodnosti, pa tudi sicer pri njej opaža več pomanjkljivosti. Med največjimi izzivi ostaja usklajevanje dela in družinskega življenja. Starševski dopusti so po njenem mnenju dobro urejeni, vendar se osredotočajo predvsem na prvo leto otrokovega življenja. Pomembna ovira ostajata dostopnost stanovanj za mlade in socialna ranljivost nekaterih družin, zlasti enostarševskih. Alenka Švab opozarja še na vprašanje enakosti spolov. Kljub spremembam, kot je neizmenljiv del starševskega dopusta, ki je bil vpeljan leta 2023, se očetje v družinsko delo še vedno vključujejo manj kot matere, breme usklajevanja družinskega in poklicnega življenja pa pogosto pade predvsem na ženske. A demografske napovedi ne kažejo hitrega obrata. »Generacije žensk, ki so danes v rodni dobi, so bistveno manjše, kar je tudi posledica zmanjševanja rodnosti v preteklih desetletjih,« pojasnjuje sogovornica. Ob tem poudarja, da so reproduktivne odločitve danes bistveno manj družbeno določene kot nekoč. Ljudje se za otroke odločajo pozneje, njihove odločitve so vse bolj povezane z življenjskimi načrti, ekonomskimi razmerami, reševanjem stanovanjskega vprašanja in občutkom varnosti glede prihodnosti.