»Mladi nimajo pogojev za dostojno življenje«

Mladi pozivajo odločevalce, da jih vključijo v priprave rešitev, ki zadevajo mlado generacijo. Brez tovrstnega sodelovanja ne bo rezultatov, so predstavniki mladih povedali na novinarski konferenci ob današnjem mednarodnem dnevu mladih, 12. avgustu. Novinarsko konferenco je pripravil Mladinski svet Slovenije (MSS).

Predsednica MSS Eva Kotnik je opozorila, da različne okoliščine mladih ne smejo pomeniti neenakih možnosti in neenakih pravic. Kot nalogo družbe vidi ustvarjanje pogojev, v katerih lahko mladi uresničijo svoj potencial. "Pomemben del teh pogojev je kakovosten, dostopen in raznolik mladinski sektor," je prepričana. Močan mladinski sektor se ji zdi eden od temeljev podpornega okolja, v katerem mladi odraščajo, razvijajo svoje potenciale in postajajo aktivni, odgovorni, solidarni in angažirani člani družbe.

V Zvezi slovenske podeželske mladine so izrazili željo, da bi vsi, ki prihajajo v stik z mladimi, mladi generaciji prišli naproti in ji pomagali odstraniti ovire na poti, ne pa te ovire še dodatno krepiti. Tinkara Kranjčevič iz zveze je potrebo po tem ilustrirala s svojo izkušnjo iz minulega tedna. Ko se je peljala na vpis na fakulteto v Maribor, da je v petih minutah oddala dva podpisana lista papirja, ni mogla mimo misli, koliko dela je imela skupaj s svojimi bodočimi sošolci zaradi tega.

"To nezahtevno formalnost bi lahko opravili preko spletnega obrazca, tako pa smo morali že teden prej zagotoviti vinjeto, skrbeli so nas možni zastoji na avtocesti in vprašanje, kje bomo lahko parkirali. Hkrati smo morali uskladiti urnik na svojem delovnem mestu," je bila slikovita.

V zvezi se poleg tega veliko ukvarjajo z ukrepi na področju zaposlovanja. Izpostavljajo pomen, ki ga ima motiviranje podjetij za širitev ali selitev dejavnosti na podeželje, bivanjsko problematiko pa bi lahko reševali z izboljšanjem kreditne dostopnosti, prilagoditvami zemljiške in prostorske politike ter poenostavitvami prostorskih postopkov. Hkrati se zavzemajo za boljše javne povezave med manjšimi kraji, uvedbo cenovno dostopne vozovnice in digitalno dostopne informacije.

David Muster iz sindikata Mladi Plus se je osredotočil na pasti prekarnega dela. "Nestabilna oblika dela pomeni nestabilen prihodek, ta pa negotovost glede prihodnosti. Tako je težje načrtovati življenje, se popolnoma osamosvojiti od staršev, načrtovati družino, redno plačevati najemnino. Še težje je dobiti stanovanjsko posojilo, če pa je to odobreno, si je težko predstavljati, kako bo naslednjih 30 let potekalo njegovo odplačevanje," je bil kritičen.

"Nestabilna oblika dela pomeni nestabilen prihodek, ta pa negotovost glede prihodnosti. Tako je težje načrtovati življenje, se popolnoma osamosvojiti od staršev, načrtovati družino, redno plačevati najemnino. Še težje je dobiti stanovanjsko posojilo, če pa je to odobreno, si je težko predstavljati, kako bo naslednjih 30 let potekalo njegovo odplačevanje."

Jasne rešitve za zmanjševanje prekarnosti na trgu dela po njegovem opozorilu vsebuje že strategija za odpravo prekarnosti, vendar je ta brez konkretnega akcijskega načrta ostala v predalu pristojnega ministrstva. "Mladi imajo predvsem premalo varnosti in stabilnosti pri delu, prav tako pa tudi nimajo ustreznih pogojev za dostojno življenje," je poudaril. Pristojni za področje mladih naj po njegovem predlogu začnejo pri že obstoječih rešitvah, torej pri strategiji za odpravo prekarnosti.

V zvezi Škis pa so opisali težak položaj, ki ga imajo študenti z območij zunaj mestnih središč. Študentski klubi, ki jih koordinira zveza, so po njihovih besedah prepogosto edina oblika mladinskega organiziranja. Zaradi tega so pomemben gradnik lokalne skupnosti, ki preko kulturnih, športnih in izobraževalnih dogodkov skrbi za pestrost življenja na teh območjih. Rene Fabjančič iz zveze je poudaril, da so v zvezi pripravili projekt S Škisom do lokalnih štipendij, da bi občine na območjih zunaj urbanih središč začele uvajati lokalne štipendijske sisteme, saj je mlad in izobražen kader ključen za gospodarski razvoj lokalne skupnosti.

Generalna skupščina Združenih narodov je 12. avgust razglasila za mednarodni dan mladih leta 1999. Tako je želela dati priložnost mladim, da opozorijo na svoj položaj, vlogo in težave, ki jih imajo.