Bitka za osebnega zdravnika

Dušan Keber, Ljubljana
MLADINA, št. 26, 3. 7. 2026

V komentarju Bitka za osebnega zdravnika se strokovna direktorica ZD Ljubljana dr. Eva Vodnik odziva na kritike in zagovarja poskusno uvedbo administrativnega dneva, ko družinski zdravnik ne sprejema pacientov, ampak opravlja druga opravila. Pri tem našteva veliko spremljajočega dela, prostorsko stisko, digitalizacijo, dopuste, bolezni, izobraževanja zdravnikov, zgledovanje po koncesionarjih in celo češkega zdravnika, ki je pacientu predpisal recept iz kavarne. Toda naštevanje problemov ne dokazuje pravilnosti izbrane rešitve. Da bi ji verjeli, bi nam morala pokazati, da je prav enodnevni umik zdravnika od pacientov najboljša, najmanj škodljiva ali vsaj boljša rešitev od drugih možnih. Tega pa v članku ne stori niti enkrat.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Dušan Keber, Ljubljana
MLADINA, št. 26, 3. 7. 2026

V komentarju Bitka za osebnega zdravnika se strokovna direktorica ZD Ljubljana dr. Eva Vodnik odziva na kritike in zagovarja poskusno uvedbo administrativnega dneva, ko družinski zdravnik ne sprejema pacientov, ampak opravlja druga opravila. Pri tem našteva veliko spremljajočega dela, prostorsko stisko, digitalizacijo, dopuste, bolezni, izobraževanja zdravnikov, zgledovanje po koncesionarjih in celo češkega zdravnika, ki je pacientu predpisal recept iz kavarne. Toda naštevanje problemov ne dokazuje pravilnosti izbrane rešitve. Da bi ji verjeli, bi nam morala pokazati, da je prav enodnevni umik zdravnika od pacientov najboljša, najmanj škodljiva ali vsaj boljša rešitev od drugih možnih. Tega pa v članku ne stori niti enkrat.

Če v največjem zdravstvenem domu v državi, iz katerega zdravniki celo odhajajo, primanjkuje ambulant, bi lahko zdravniki občasno delali tudi popoldne. Če administrativna dela motijo neposredno delo s pacienti, jih je mogoče zgostiti na uro ali uro in pol vsak dan. Če digitalizacija olajšuje delo, ga olajšuje vsak dan in ne samo ob petkih. Če koncesionarji že delajo tako, to samo po sebi še ne pomeni, da delajo dobro, ampak je razlog za ustrezno inšpekcijo. In če so zdravniki zaradi bolezni, dopustov ali izobraževanj veliko odsotni, to ni argument, da je pacientom možno odvzeti dostop do zdravnika še za dodatnih 52 delovnih dni na leto.

Dr. Vodnik pravilno opozarja, da velik del tako imenovane administracije v resnici ni administracija. Recepti, bolniški staleži, pregled odpustnic, laboratorijskih izvidov, telefonski posveti in odločanje o nadaljnjih preiskavah zahtevajo strokovno presojo in so sestavni del zdravstvene obravnave. Toda prav zato iz tega ne sledi sklep, da bi bilo treba takšna opravila koncentrirati v poseben dan brez pacientov. Nasprotno. Če gre za strokovno delo, ga je treba opraviti čim prej med pregledom pacienta ali neposredno po njem in ne več dni pozneje.

Ali naj pacient, pregledan v ponedeljek, čaka do petka na recept, bolniški stalež ali napotnico? Češki zdravnik, ki je po navedbi dr. Vodnik recept predpisal iz kavarne, ni argument za administrativni dan, ampak za koristnost digitalizacije. Nihče ne nasprotuje temu, da zdravnik napiše recept iz kavarne, od doma ali z vlaka. Pomembno je, da ga napiše takrat, ko ga pacient potrebuje, ne pa štiri dni pozneje, ker je petek rezerviran za administracijo.

Članek se večkrat sklicuje tudi na Estonijo, Dansko in druge države, vendar ne pove tistega, kar je za razpravo bistveno: ali so tam zaradi administrativnih in drugih spremljajočih opravil uvedli reden dan brez pacientov. Kolikor mi je uspelo preveriti, v Estoniji in drugih državah Evropske unije takšne ureditve ne poznajo. Družinski zdravniki tam zagotavljajo ordinacijski čas pet dni na teden, čas za druga opravila pa se prišteva ordinacijskemu času. Če dr. Vodnik razpolaga z drugačnimi podatki, bi jih morala jasno predstaviti.

Članek tudi prezre dejstva, da imajo slovenski družinski zdravniki med državami Evropske unije eno najnižjih obremenitev s številom opredeljenih pacientov, da se je njihovo število v zadnjih letih povečalo in da so nove oblike dela, vključno z digitalizacijo, prinesle tudi razbremenitve.

In končno, članek se sploh ne dotakne domneve, da si bodo zdravniki za administrativni dan izbirali petek ali ponedeljek. S tem bi se odsotnost osebnega zdravnika združila z vikendom v neprekinjeno tridnevno obdobje, ko pacient ne bi mogel do svojega zdravnika.

Osupljivo pri članku pa ni le ni pomanjkanje argumentov, ampak popolna brezbrižnost za posledice, ki jih bo nov sistem povzročil pacientom. V članku ni niti enega samega stavka, ki bi pokazal, da avtorica sploh opazi, kaj šele prizna, da administrativni dan pomeni za petino slabšo dostopnost pacientov do njihovega osebnega zdravnika. Ne sprašuje se, ali je to sprejemljivo, in ne išče manj škodljivih rešitev. Ves čas govori o težavah zdravnikov, nikoli pa o težavah, v katere bo ukrep potisnil paciente.

Po naslovu članka Bitka za osebnega zdravnika bi sklepali, da govori o tem, kako več kot sto tisočem pacientom zagotoviti osebnega zdravnika, ki ga danes nimajo. V resnici pa opravičuje njegovo zmanjšano dostopnost tistim, ki ga (še) imajo. Ali naslov napoveduje novo pogajalsko taktiko zdravnikov? Ali pacientom sporoča: sprejmite štiri dni, ker bo sicer še slabše? Če bomo privolili v to, da je lahko osebni zdravnik pacientu nedostopen en delovni dan na teden, se bo zrušila dosedanja predstava o tem, kaj dostopnost v zdravstvenem varstvu sploh pomeni.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: