Politična policija / Aktualnost Roške

Poleti 1988 je v Sloveniji bolj kot sonce temperaturo zviševala afera JBTZ. Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu so namreč na vojaškem sodišču na Roški ulici v Ljubljani sodili zaradi domnevne izdaje vojaških skrivnosti. V odziv na te dogodke se je v Sloveniji množično mobilizirala civilna družba, ustanovljen je bil Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je nato preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic, ko se je izvedelo, da sta bila aretirana še David Tasić in Ivan Borštner, Franci Zavrl, tedanji urednik Mladine, se je zagovarjal s prostosti. Kot nakazuje ime, so se takrat v odboru združili posamezniki, ki so se zavzemali za temeljne človekove pravice in nasprotovali temu, da lahko oblast samovoljno posega v življenje posameznika zaradi njegovega političnega nestrinjanja.

Osemintrideset let po dogodkih junija 1988 so se nekateri ustanovni člani odbora ponovno zbrali na Roški, tokrat na razstavi fotografij Toneta Stojka, ki je dokumentiral takratno dogajanje od aretacije Janeza Janše do množičnih protestov, ki so sledili. Njihovo sporočilo je bilo tudi tokrat enako: Oblast, pusti nas pri miru! Toda zdaj na oblasti ni več partija, temveč prav Janez Janša, katerega človekove pravice so pred 38 leti branili člani odbora.

Zakonodajna oblast lahko preiskuje dejavnosti izvršilne veje oblasti, nima pa mandata, da nadleguje civilno sfero. To je ključna dediščina Roške.

Njegova koalicija je v državnem zboru sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki odpravlja dosedanje varovalke, s katerimi naj bi preprečili politične zlorabe instituta preiskovalne komisije. Preiskovanci se ne bi več mogli pritožiti na ustavno sodišče in trditi, da preiskava ni v javnem interesu, pritožili bi se lahko na upravno sodišče šele po izteku preiskave, ko bi bila škoda že narejena. Poslanci imajo pri parlamentarni preiskavi široka pooblastila, lahko pridobijo vpogled v bančne račune, uporabljajo posnetke nadzornih kamer, berejo osebno komunikacijo … Novi zakon poslancem omogoča, da preiskujejo in v javnosti diskreditirajo kogarkoli, preiskovanec pa se zoper to ne bo mogel niti pritožiti, dokler poslanci ne bodo presodili, da je bilo javnega linča dovolj.

Ali Žerdin, urednik Delove Sobotne priloge, je ob srečanju članov odbora poudaril, da so protesti na Roški prinesli neke vrste novo družbeno pogodbo z dvema členoma. »Prvič, vojska naj bo v kasarnah, naj se ukvarja z varovanjem meja, in drugič: naj ne nadleguje civilistov. S problemom nadlegovanja imamo v teh krajih bogate izkušnje. Moja generacija se je z nadlegovanjem represivnih organov, z nadlegovanjem oblasti, srečala v času punka, v času ustvarjanja skupine Novi kolektivizem, med zaplembami časopisov Mladina in Tribuna. Ti dogodki so nas navedli na eno misel, eno rdečo nit: ne nadlegujte! Družbena pogodba, ki je nastala tukaj, je govorila o zamejitvi vojske, ampak je govorila tudi o zamejitvi oblasti. Oblast naj se ukvarja s tistim, za kar je poklicana: zakonodajna oblast naj piše zakone, izvršilna oblast naj zakone izvaja, sodna oblast naj po teh zakonih sodi …

Zakonodajna oblast lahko preiskuje dejavnosti izvršilne veje oblasti, nima pa mandata, da nadleguje civilno sfero. To je ključna dediščina Roške.« Metka Mencin, socialna psihologinja in dolgoletna borka za enakost spolov, je opozorila na to, da se ob spominu na osamosvojitev načrtno brišejo temelji slovenske državnosti, ki so nastali v narodnoosvobodilnem boju ter družbenih gibanjih v sedemdesetih in osemdesetih letih. Slovenska skupščina se je že pred plebiscitom o samostojnosti zavezala, da bo Slovenija pravna in socialna država, ki bo spoštovala temeljne človekove pravice. Ta vlada »slovensko samostojnost in suverenost povzdiguje v najvišjo politično vrednoto, hkrati pa ignorira eno temeljno ustavno načelo za drugim. Z ukinjanjem že pridobljenih pravic stalnih prebivalk in prebivalcev Slovenije z državljanstvom tretjih držav, z znižanjem pravnega varstva preiskovancev v parlamentarni preiskavi, z omejevanjem parlamentarne in javne razprave, z ovirami, ki jih postavlja sindikalnemu delovanju, z napovedjo demontaže javnih podsistemov, s podporo genocidni izraelski vladi.« Vse so pozvali, naj oddajo podpis podpore za razpis zakonodajnega referenduma o novem zakonu o parlamentarni preiskavi oziroma proti politični policiji. Zbiranje podpisov se je začelo 10. junija, zbranih je že več kot 30 tisoč podpisov od potrebnih 40 tisoč, zbiranje se konča 14. julija. Organizatorje kampanje skrbi, saj se je v zadnjem tednu dotok podpisov upočasnil, med drugim zato, ker se je začelo obdobje dopustov, ko ljudje ne le niso doma, ampak tudi nočejo preveč razmišljati o politiki, ki prepogosto povzroča le slabo voljo. Kljub temu verjamejo, da jim bo uspelo in da bodo volivci lahko jeseni jasno zavrnili Janševo politično policijo, kot je civilna družba pred 38 leti že zavrnila neko drugo politično policijo.