Teden / 8 dni

V koraku s časom

Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je predstavila pobudo za prvo poizvedbo v okviru evropske mreže varuhov, s katero bi izvedli skupni pregled nad izvajanjem podnebnih politik z vidika človekovih pravic, preglednosti, odgovornosti in dobrega upravljanja. Pregled bi po predlogu varuhinje zajel članice EU, kandidatke in države Evropskega gospodarskega prostora »pri skupnem vprašanju, kako učinkovito države prenašajo svoje podnebne zaveze v konkretno delovanje javne uprave in dejansko varstvo človekovih pravic«. Osrednja ideja pobude je preveriti, ali so države vzpostavile ustrezne pravne, institucionalne in organizacijske mehanizme za izvajanje podnebnih ciljev, pa tudi ali imajo javni sistemi dovolj zmogljivosti za njihovo uresničevanje. Pobudo Simone Drenik Bavdek je prišla osebno podpret tudi evropska varuhinja Teresa Anjinho, ki je poudarila: »To bo pripomoglo k boljši evropski sliki o dejanskem stanju izvajanja podnebnih politik« in k večji ozaveščenosti Evropejcev o človekovih pravicah, povezanih z okoljem.

V skupnem vrtincu

Med zadevami, ki potrebujejo večjo ozaveščenost, so usode ducatov milijonov ljudi, ki jih podnebne spremembe oziroma katastrofe vsako leto preženejo z njihovih domov, pogosto za vedno. Podnebni razseljenci niso zaščiteni z mednarodnim pravom in ne morejo zaprositi za status begunca. Zdi se, da so se Evropejci že dodobra navadili, da se migranti množično utapljajo ob obalah Evrope in v njenih rekah, a v pregretem svetu tragedijam ne more ubežati nihče – in zdaj se tudi Evropejci množično utapljajo. Največ primerov prihaja iz Francije, kjer se je med 18. in 27. junijem utopilo vsaj 74 ljudi. Notranji minister Laurent Nuñez je za časnik La Parisien povedal, da je do večine utopitev prišlo v okolju »nepooblaščenih in nenadzorovanih vodnih površin, kot so reke, jezera in ribniki«, v nekaterih primerih pa so se ljudje utopili celo v zasebnih bazenih. Po navajanju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so rekordno visoke temperature v Evropi od 21. junija terjale prek 1300 smrtnih žrtev. »Vročinski stres pogosto imenujejo ’tihi ubijalec’, evropski domovi, delovna mesta in šole pa niso bili zgrajeni za tako visoke temperature,« je opozoril Tedros Adhanom Ghebreyesus, vodja WHO.

Ko ne bo s čim nazdraviti

Slovenija ima medtem predsednika vlade, ime mu je Janez Janša, ki je skeptičen glede podnebnih sprememb in dokazov, da jih poganjajo človeški dejavniki. Zanj so zelene politike odvečne, zato se je tudi med vročinskim valom raje posvečal ideološkim temam, med njimi predlogu, »da se kot himna zapojeta dve kitici Zdravljice«. Zakaj ne tri? Posebej zanj smo pripravili še eno kitico, ravno pravšnjo za današnji čas:

Spet polja so se posušila,
prijatelji, zemlja trda vsa,
vročina nam jo je izžgala,
brez dežja vene narava vsa.

Kjer bil je mir,
je zdaj prepir,
za vsako kap, vsak vodni vir.

Kapitulacija javnega dobrega

Javno-zasebna partnerstva se velikokrat izkažejo kot breme ali celo grožnja za javno dobro. Tak je tudi primer družbe Vipap Videm Krško, ki je v stečajnem postopku, ta pa ogroža delovanje pretežnega dela infrastrukture, potrebne za čiščenje komunalnih odpadnih voda v občini Krško. V stečajni masi je namreč pristala tudi čistilna naprava, s katero so poleg industrijskih odpadnih vod Vipapa čistili tudi odpadne vode krške občine. Obratovanje omenjene naprave je bilo od začetka stečajnega postopka možno zgolj zaradi tehnične, organizacijske in kadrovske podpore posebej za ta namen ustanovljene družbe Tovarna Vipap, ki pa je zdaj sporočila, da bo 30. junija dokončno prenehala izvajati vse aktivnosti. Javna služba čiščenja komunalnih odpadnih voda je sicer zakonska obveznost občine. Stečajna upraviteljica je o tem Mestno občino Krško že večkrat obvestila, vendar ta še vedno ni prevzela upravljanja čistilne naprave Vipap v svoje roke niti ni zagotovila druge organizacijske rešitve za izvajanje čiščenja komunalnih odpadnih vod.

Zmaga za skupno dobro

Komunistična stranka Avstrije (KPÖ) je slavila zmago na lokalnih volitvah v Gradcu, pri čemer je izboljšala svoj rezultat izpred petih let za natanko sedem odstotnih točk; tokrat je stranka prejela 35,8 odstotka glasov. Gradec bo tako ostal v rokah komunistov in kot tak svojevrsten fenomen v Avstriji. Zakaj v tem mestu vztrajno zmagujejo komunisti? Nekdanji predsednik KPÖ, koroški Slovenec Mirko Messner, je za časnik Večer pojasnil, da ne gre za vprašanje ideologije, saj so se avstrijski komunisti že davno odrekli »komunistični pošasti revolucije« in se lotili dela za splošno dobro: »Začelo se je v devetdesetih, ko je naš član Ernest Kaltenegger v proporcionalni mestni vladi dobil resor za socialno politiko. Najemna stanovanja v Gradcu so bila v poraznem stanju, najemnine visoke, razmere neznosne. Kaltenegger je zato ustanovil tako imenovani klic v stiski. Zavihal je rokave ter potrpežljivo reševal težave kličočih najemnikov eno za drugo. To je bil začetek našega vzpona v mestu. (…) Ta naša politika ni bila taktična, saj njeno jedro ostaja sociala. Gradčani so to novo politiko prepoznali.« KPÖ je še edina stranka, ki se zares bori za nevtralnost Avstrije; zahvaljujoč temu postaja »vse močnejša tudi v drugih večjih mestih. V Salzburgu smo na drugem mestu, prodrli pa smo že v vse dunajske okraje.«