Teden / Vse je v redu

Komisija za preprečevanje korupcije je končala obravnavo kopičenja funkcij Marka Lotriča, ki je hkrati predsednik državnega sveta in predsednik koalicijske politične stranke (in še kake druge organizacije), in ugotovila, da s tem ni nič narobe. »Komisija v konkretnem primeru ni ugotovila kršitev, ker ni prišlo do konkretnih odločitev, pri katerih bi bilo mogoče dokazovati nasprotje interesov.« Pri tem je opozorila, da takšne situacije »ustvarjajo sistemsko tveganje za nastanek nasprotja interesov in zmanjšujejo zaupanje javnosti v neodvisnost ter nepristranskost državnih institucij«. Napovedala je tudi pripravo priporočil, »kako takšna tveganja odpravljati«.

Gre za odločitev po meri vlade. V bistvu za neodločitev. Lotrič bi torej utegnil priti v navzkrižje interesov le, če bi glasoval proti vloženemu vetu državnega sveta na kakšen vladni zakon? Ali pa na zakon, ki ga je v parlamentarni postopek vložila in podprla njegova koalicija? Ko bo takšno glasovanje za njim, pa navzkrižja interesov spet ne bo več? Bo potem povsem brezmadežen do naslednjega morebitnega bolj konkretnega navzkrižja interesov? Je torej popolnoma normalno, če Lotrič, predsednik državnega organa, ki naj bi bil korektiv državnemu zboru, v tem zagovarja vladno agendo in svetniške kolege prepričuje, naj soglašajo z njim?

Lotrič namreč ne opravlja zgolj dveh, v uvodu navedenih funkcij, ki se zdita očitno nezdružljivi, čeprav morda zakon tega (še) ni opredelil, saj česa takega doslej še nismo poznali. Je tudi direktor skupine podjetij Lotrič

Meroslovje in predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Aprila lani je recimo v tej vlogi sodeloval pri podpisu dogovora o reformi sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta.

V protikorupcijski komisiji pojasnjujejo, da priporočila še niso pripravljena in jih zato ne morejo posredovati. Dodajajo pa, da se bodo nanašala tudi na tveganja, ki smo jih zaznali »pri delovanju državnega sveta, še posebej pri položaju predsednika in sekretarja državnega sveta, ki jima je priznan status poklicnega funkcionarja«. Pojasnjujejo še, da navzkrižja interesov pri državnem svetu ni mogoče presojati enako kot pri drugih organih, saj je zastopanje posebnih interesov njegov ustavni namen. »Kljub temu to ne izključuje dolžnosti članov, da pri izvrševanju svojih pristojnosti ravnajo odgovorno, transparentno in z zavedanjem širšega javnega interesa.« Poudarjajo še, da lahko zakonodajalec »vedno presodi«, da sočasno opravljanje funkcij predsednika državnega sveta in predsednika koalicijske politične stranke, ki ima poslance v državnem zboru, »predstavlja nesorazmerno tveganje za objektivno in nepristransko opravljanje funkcije, ki ga ni mogoče nasloviti z uporabo instituta nasprotja interesov, in njuno sočasno opravljanje v prihodnje tudi prepove«.

Toda ta vlada in njena večina v državnem zboru tega gotovo ne bosta storili.