Teden / Zapomnite si: Wero 

»Evropa potrebuje enotno in neodvisno plačilno infrastrukturo, ki bo okrepila njeno digitalno suverenost in zmanjšala strateško ranljivost,« je na nedavnih Dnevih slovenskih bančnikov poudaril Piotr Jan Petrzak iz Evropske plačilne iniciative (EPI). Pri plačilnih sistemih je Evropa zelo odvisna od neevropskih rešitev. »Kljub velikemu obsegu transakcij – leta 2024 je vrednost kartičnih plačil v evrskem območju presegla tri bilijone evrov – se približno dve tretjini teh plačil izvajata prek globalnih shem,« je dejal Petrzak. »To povzroča strateško ranljivost.« Druga težava evropskega trga plačil je razdrobljenost. V državah članicah je zadnja desetletja nastalo več kot deset različnih plačilnih rešitev, ki pa EU ne omogočajo enotnega čezmejnega delovanja in posredno spet povečujejo njeno odvisnost od zunanjih, zlasti ameriških plačilnih ponudnikov. Toda na tem področju se v EU vendarle premika. Pred dvema letoma je 16 evropskih bančnih velikank, članic EPI, s sedeži v Belgiji, Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem začelo projekt Wero.

Banke, med katerimi so velikanke, kot so ABN Amro, BNP Paribas, Deutsche Bank, Sparkasse, KBC in Société Générale, so leta 2024 napovedale in začele vzpostavljati enotno evropsko plačilno infrastrukturo z imenom Wero. Ime ni naključno, saj združuje besedo we, torej ’mi’, skupnost, in zadnji dve črki evropske valute evro. »Pošiljajte, prejemajte denar in plačujte neposredno s svojega bančnega računa v 10 sekundah ali manj, 24 ur na dan, 7 dni na teden z Wero – preprosto, brez težav in izdelano v Evropi,« je sistem opisan na uradni spletni strani.

Projekt Wero formalno odločno podpirata evropska komisija in Evropska centralna banka. »Visa, MasterCard, PayPal in Alipay so vsi pod nadzorom ameriških ali kitajskih podjetij. Poskrbeti moramo, da bo na voljo tudi evropska ponudba,« je že aprila lani dejala Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, ki za leto 2029 napoveduje digitalni evro. V partnerstvo z Evropsko plačilno iniciativo je že junija lani vstopila Evropska plačilna zveza EuroPA, kar omogoča dostop do več kot 80 odstotkov območja EU oziroma do približno 382 milijonov ljudi. V letih 2025/26 so začeli novi plačilni sistem, ki se stalno funkcionalno dograjuje, uporabljati predvsem v Belgiji, Franciji in Nemčiji, ponuja in uporablja pa ga tudi vse več bank na Nizozemskem, od letos v Luksemburgu in sosednji Avstriji. V zadnji je ponudnica banka Raiffeisen.

Kako smo v EU vezani na sistema MasterCard in Visa, kažejo že podatki za Slovenijo. Po podatkih Banke Slovenije smo imeli konec prvega četrtletja letos 4,23 milijona plačilnih kartic, od tega skoraj 2,75 milijona tako imenovanih debetnih, torej navadnih plačilnih kartic, ki omogočajo le dostop do sredstev na bančnem računu. Med njimi je bilo 1,5 milijona kartic MasterCard in več kot 1,24 milijona kartic Visa, kar kaže na izjemno močno prevlado teh plačilnih kartic. V prvem četrtletju je bila pri nas vrednost vseh kartičnih plačil 3,95 milijarde evrov, od tega 1,95 s karticami MasterCard in 1,55 milijarde s karticami Visa.