Levica in Vesna – vsaka po svoje
Nič več skupnega imena
Rdečo-zelena zaveza je na zadnjih državnozborskih volitvah združila moči
© Luka Dakskobler
V Levici so po zahtevi stranke Vesna o umiku njihovega imena iz naziva poslanske skupine sporočili, da s predlogom Vesne nimajo težav, zadevo pa bodo uredili "v najkrajšem možnem času". Dodali so, da v celoti spoštujejo in izvršujejo sporazum, ki so ga z Vesno sklenili pred državnozborskimi volitvami.
Glede na sklenjen sporazum v DZ tako nastopajo s skupnim imenom, Levica pa Vesni odstopa tudi tretjino sredstev, ki ji pripada glede na rezultat državnozborskih volitev, so v Levici zapisali v izjavi za javnost.
Vesna je danes namreč zahtevala umik svojega imena iz naziva poslanske skupine Levica in Vesna. Kot so zapisali, v DZ niso vključeni v delovanje in odločanje. Stranki Levica so očitali, da v praksi nadaljuje samostojno, z njimi neusklajeno delovanje.
Kot primer so navedli napoved kandidature sokoordinatorja Levice Luke Mesca za župana Ljubljane. V Levici so ob tem zapisali, da so od državnozborskih volitev z Vesno "poskušali skupaj zasnovati lokalno kampanjo, na čelu z volitvami v Ljubljani".
V Levici verjamejo, da je za javnost najbolj pošteno, da vsaka stranka deluje pod svojim imenom in za svoje odločitve prevzema tudi polno politično odgovornost. "V Levici bomo svojo energijo še naprej usmerjali v delo za ljudi, zaščito demokratičnih vrednot, varstvo okolja in boj proti politični desnici, ne pa v javne polemike med političnimi partnerji," so zatrdili.
Sopredsednik Vesne Uroš Macerl je Levici med drugim namreč očital, da Vesnine programske rešitve iz skupnega Volilnega manifesta, predvsem na področjih boja proti previsokim življenjskim stroškom, energetike, prehranske, podnebne in obrambne varnosti, mobilnosti ter transporta ostajajo pred vrati DZ, "medtem ko se opozicija izgublja v nepomembnih osebnih spopadih, vprašanja na teh ključnih področjih pa ostajajo neodgovorjena".
V Vesni razočarano ugotavljajo, da progresivne stranke v Sloveniji, vključno z Levico, volilni rezultat še vedno razumejo kot sredstvo za zagotovitev položajev posameznikom in delitev finančnih prilivov. "Pri tem programi, predvolilne obljube in dejanska skrb za razvoj Slovenije ostajajo v drugem planu," so bili še kritični.