Prava zgodovina
Odkritje kipa generala Rudolfa Maistra v Parku vojaške zgodovine 24.6.2026 naj bi pomenil poklon slovenskim vojakom ob petintrideseti obletnici samostojne Slovenije. Lojze Peterle je v svojem uvodnem nagovoru opozoril na most med Maistrovim dejanjem in slovensko osamosvojitvijo, o njegovem vzoru za »slovensko stvar«. Toda vse okoli kipa in spomenika Maistru le ni tako navdihujoče in čistunsko, kot se zdi na prvi pogled.
Na pobudo akademika Trstenjaka sem od leta 1995 naprej iskal somišljenike za postavitev spomenika generala Maistra v Ljubljani. Obstajala je namreč ideja, da bi v Ljubljani postavili spomenik argentinskemu generalu Joseju de San Martinu v zahvalo za gostoljubje našim sodržavljanom po II. svetovni vojni. Akademik Trstenjak je zagovarjal nasprotno stališče, da moramo najprej postaviti spomenik v Ljubljani generalu Maistru kot »največjemu sinu slovenske matere«, ki je z orožjem obranil pomemben del slovenskega ozemlja. Z nekaj somišljeniki sem posredoval to pobudo dr. Ruplu, takratnemu županu Ljubljane, ki jo je sprejel. Ustanovili smo odbor za postavitev spomenika in pristopili k natečaju. Izvedli smo natečaj in kot prvi je bil za izdelavo kipa imenovan kipar Jakov Brdar. Ker pa do naročila ni prišlo, sem se samoiniciativno odločil, da naročilo po moji zamisli oddam kiparju Boštjanu Putrihu. Preko njegove posredniške hiše smo se dogovorili za stroške izdelave in vlivanja v skupni vrednosti takratnih 200.000 nemških mark (DEM). Na računu Društva generala Maistra teh sredstev ni bilo, sofinancerjev pa nismo dobili. Skupaj s kiparjem smo se domislili novega vira - razmnoževanje manjšega kipa (multiple), ki ga je naredil kipar pred izdelavo originalne skulpture. Ekonomska zamisel je bila preprosta. Putrihove kipe smo prodajali po štirikrat višji ceni od stroškov, razliko pa smo kot donacijo neposredno nakazovali kiparju kot poplačilo izdelave in ulivanja kipa. Toda Putrih je kmalu pričel sam ponujati podjetjem pomanjšano skulpturo, naš vir zbiranja sredstev je zato usahnil. Društvo General Maister je uspel zbrati in nakazati kiparju zgolj 80.000 DEM in zato nismo mogli izpolniti pogojev iz pogodbe, avans pa je zapadel. Putrih je medtem v slovenski vladi našel novega interesenta in kip za znatno višji znesek tudi prodal. S tem je rešil postavitev kipa, pa tudi moje zadolžitve iz skupne pogodbe.
Prav zadovoljen sem, da sta se gospoda Janša in dr. Zagožen takrat odločila za postavitev spomenika na ploščadi pred Ministrstvom za obrambo, saj je bilo to idealno mesto, kjer se člani društev General Maister srečujejo še danes. Priložnost pa se je takrat očitno ponudila tudi g. Peterletu. V okviru preplačil sta s Putrihom pristopila k izdelavi še enega kipa, čeprav je kipar imel prvotno naročilo in dovolilo za izdelavo samo enega kipa. Toda tu se je zataknilo. Peterle je sicer prevzel kip in ga deponiral pri livarju v Komendi, za kar je livar prejemal redno plačilo za hrambo kipa. Lansko leto je bil spomenik prestavljen iz Komende na drugo skrivno lokacijo in končno smo letošnjega junija izvedeli, da ga je g. Peterle namenil Parku vojaške zgodovine kot spomenik in pomnik borcem za osamosvojitev Slovenije leta 1991. Skratka, kip generala Maistra je s postavitvijo v Pivki postal kot skrivnostno darilo poklon slovenskim vojakom pri osamosvojitvi Slovenije. Seveda je lepo, da se je gospod Peterle z darovanjem Putrihovega kipa spomnil na slovenske vojake in krepitev zavesti domoljubja. Toda način, kako je to izpeljal, pa je dejansko žaljiv za padle slovenske borce in za vse, ki spoštujemo osebnost generala Rudolfa Maistra.
Prepričan sem, da bo gospod Peterle našel priročen izgovor, najbrž v okviru projekta Neodvisnost, ko naj bi uspešno odkupili kip in ga podarili Pivki. Hvala vam gospod Peterle za vaš doprinos k osamosvojitvi, toda do svojih borcev in do generala Maistra in njegovih častilcev se s tem dejanjem niste izkazali. Ob tej priložnosti sem zgolj izkoristil besede akademika dr. Antona Trstenjaka, ki je ob neki priložnosti dejal, da je že toliko star, da sme povedati vsakršno resnico. Tega se v tem primeru tudi sam držim.
Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.