Prvi teden / Ministrica za okolje in teror
Polona Rifelj bi prepovedala svobodno misel in simbole, ki ji niso všeč
Uradna fotografija ministrice za okolje in prostor Polone Rifelj na spletni strani ministrstva, na kateri nosi simbol, ki po njenem mnenju očitno ni prepovedan, ne krši načela politične nevtralnosti in ne povzroča nepotrebnih delitev med zaposlenimi
© Nebojša Tejić / STA
Eden od očitkov politično-ekonomski ureditvi, ki je bila na slovenskih tleh v rabi kakega pol stoletja do osamosvojitve na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, je bil, da v njej ni bilo zaželeno prav na glas razglašati alternativne politične misli, še posebej ne kritike veljavne ureditve. Da so torej javno morali biti ljudje, predvsem zaposleni v državnih organih, »na liniji«, kot se temu pogovorno reče. Debela tri desetletja po osamosvojitvi vlada premiera Janeza Janše, ki se prišteva k peščici zares pravih osamosvojiteljev, postavlja zahteve zaposlenim, kako se smejo vesti v službi, kaj smejo govoriti in česa ne. Poglejmo primer ministrstva za okolje in prostor.