Teden / Povpraševanje po javnih stanovanjih presega ponudbo

Pred nekaj tedni se je na uredništvo obrnila Ljubljančanka, ki že več let čaka na javno najemno stanovanje. Kot pravi, se je na razpise Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) prijavljala 12 let, preden je bila leta 2022 prvič uvrščena med upravičence. Štiri leta pozneje še zmeraj čaka na stanovanje.

Njena zgodba ni osamljena. V Ljubljani po ocenah ljubljanskega stanovanjskega sklada primanjkuje približno 4000 javnih najemnih stanovanj. Čeprav se stanovanjski fond postopno povečuje – na začetku julija so se v novo sosesko Litijska-Pesarska s 95 javnimi najemnimi stanovanji in dvema skupnostma za sobivanje starejših vselili prvi stanovalci –, povpraševanje še vedno občutno presega ponudbo.

Razpise za javna najemna stanovanja javni stanovanjski sklad praviloma objavlja vsaki dve leti, naslednji bo tako predvidoma objavljen leta 2027. A tudi uspeh na razpisu še ne pomeni vselitve. Po podatkih sklada na stanovanje še vedno čaka 34 upravičencev z razpisa iz leta 2021 in še 106 z razpisa iz leta 2023. Na zadnjem razpisu, ki se je zaključil lani, je bilo na prednostno listo skupno uvrščenih 3148 prosilcev, stanovanje pa jih je dobilo le 235.

Tisti, ki ne dobijo stanovanja in so v posebej težkem socialnem položaju, lahko zaprosijo za bivalno enoto. Ta je namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih stisk in je praviloma manj primerna za bivanje. Za dvočlansko gospodinjstvo denimo površinski normativ znaša od 16 do 20 kvadratnih metrov. Vendar je tudi na bivalno enoto treba v povprečju čakati približno tri leta.

Za uvrstitev na prednostno listo je tako najprej treba izpolnjevati osnovne pogoje, kot so slovensko državljanstvo, stalno prebivališče v občini prijave in ustrezen dohodkovni cenzus. V letu pred prijavo na razpis dohodek ne sme presegati zakonsko določenega odstotka povprečne neto plače, za dvočlansko gospodinjstvo ta denimo znaša 250 odstotkov. Pri samem dodeljevanju stanovanj pa je odločilen sistem točkovanja, ki upošteva socialne, zdravstvene in stanovanjske okoliščine prosilcev. Prednost pri dodelitvi imajo med drugim mladi in mlade družine, brezdomci, starejši od 65 let, enostarševske družine, družine z več otroki, invalidi in družine z invalidnim članom, žrtve nasilja v družini ter prosilci, ki so se na prednostno listo uspešno uvrstili že večkrat, pa stanovanja zaradi razlogov na strani sklada niso dobili. Treba je sicer dodati, da se prijavitelji potegujejo za stanovanja znotraj štirih kategorij: družine; samske osebe; osebe, trajno vezane na invalidski voziček; osebe z okvaro čuta (slepe in gluhe osebe).

V stanovanjskem skladu zagotavljajo, da gradnjo stanovanj prilagajajo potrebam in sestavi gospodinjstev, ki so uvrščena na sezname prosilcev. Hkrati trdijo, »da se potrebe gospodinjstev s časom spreminjajo. Od prijave na razpis do dejanske dodelitve stanovanja lahko mine več let, v tem obdobju pa se lahko spremeni velikost ali sestava gospodinjstva, s tem pa tudi njegove potrebe glede primerne velikosti in tipa stanovanja.«

Po podatkih statističnega urada so bile leta 2021 enostarševske družine z otroki tretja najpogostejša oblika družine v Sloveniji. Na vprašanje, koliko stanovanj, primerih za dvočlansko družino, torej velikih od 30 do 45 kvadratnih metrov, imajo v javnem stanovanjskem skladu, nismo dobili jasnega odgovora, zato ni mogoče ugotoviti, kolikšen delež med čakajočimi upravičenci sestavljajo prav enostarševske družine. So pa pojasnili, da prostih stanovanj, ki bi čakala na oddajo, trenutno ni.

Poleg že omenjene soseske Litijska-Pesarska javni sklad letos načrtuje še dokončanje gradnje projekta Rakova Jelša I, ki bo zagotovil skupno 99 stanovanj in novo stavbo Centra za brezdomne.