Teden / Naše navade glede prehrane

Septembra 2024 so starši učencev osnovnih šol Žalec I in II prejeli obvestilo, da ponudnik šolske prehrane muslimanskim otrokom ne bo več zagotavljal obrokov brez svinjine. Izvajalec se je pri tem skliceval na smernice, po katerih zavodi niso dolžni organizirati prehrane, ki ni medicinsko indicirana, nato pa dodal, da se morajo priseljenci prilagoditi »našim navadam, tradiciji in načinu življenja«.

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki se mu 26. oktobra izteče drugi mandat, je podobne primere obravnaval že prej ter šolam in pristojnim organom izdajal priporočila. Nekateri postopki so se končali tudi z dogovorom in razumno prilagoditvijo jedilnika, s katero je bilo odpravljeno nadaljnje neenako obravnavanje otroka zaradi njegove veroizpovedi. Toda reševanje posamičnih primerov ni odpravilo sistemske težave. Zato je na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti veljavne ureditve prehrane v vrtcih in šolah.

Zakon šolsko malico opredeljuje kot pravico vseh učencev, versko prilagojeno prehrano pa prepušča dodatni ponudbi šole. Od 1. septembra 2027 bodo morale osnovne šole vsem učencem zagotoviti tudi brezplačno kosilo; dietne obroke bodo morale zagotavljati na podlagi zdravniškega potrdila, prilagoditve zaradi vere pa bodo ostale neobvezne. Pravica do kosila bi bila tako priznana vsem učencem – a je nekateri, če se jim šola ne bi bila pripravljena prilagoditi, dejansko ne bi mogli uveljavljati.

Ne gre za to, da bi morale šole ugoditi čisto vsaki prehranski želji. Zagovornik opozarja, da smernice zahteve, ki niso medicinsko indicirane, izključujejo že vnaprej, zato sploh ne pride do presoje, ali bi bila prilagoditev prehransko ustrezna, izvedljiva in za zavod ne bi pomenila nesorazmernega bremena. Po njegovem bi morala država določiti enotna merila in postopek. Zdaj lahko ena šola obrok brez svinjine zagotovi, druga pa enako zahtevo zavrne, ker tega ni dolžna storiti. Položaj otrok je tako odvisen od ravnanja posameznega zavoda. Zato ureditev, kot so zapisali pri zagovorniku, povzroča »množično in dolgotrajno diskriminacijo otrok« pri dostopu do organizirane šolske prehrane.

Ustavno sodišče bo moralo presoditi, ali država pravico do šolske prehrane res zagotavlja vsem pod enakimi pogoji. Pri tem ne gre zgolj za vprašanje organizacije. Ustava v okviru svobode vesti varuje tudi svobodo veroizpovedi ter javno izražanje in izvrševanje te, verska pravila o prehranjevanju pa so pri nekaterih religijah sestavni del verskega prepričanja. Sodišče bo zato presojalo tudi, ali je dovolj, da šole vsem ponudijo isti jedilnik, ali mora ureditev omogočiti, da lahko pravico do šolske prehrane dejansko uresničujejo vsi otroci – tudi tisti, katerih vera se ne ujema z »našimi navadami«.