V središču / Zakaj se Janši to, kar počne Mijič, zdi le »malenkost«

Ko začne kdo govoriti o slovenski politiki, vedno najprej pomislim na Prešernov verz: »Le začniva pri Homeri.« V sloviti Glosi se kakopak nekaj verzov prej vije verz: »Kranjec moj mu osle kaže.« Komu jih kaže? Temu, ki je slep – in ki se »s petjam vkvarja«. Takšna je usoda. Sreča mu vedno laže – »on živi, umrje brez dnarja«.

A kdo je ta Kranjec, ki nam osle kaže? A kdo je ta Kranjec, ki se nam posmehuje? Kranjec, ki se norčuje iz nas? In kako prek Homerja pridemo do tega Kranjca, ki nam osle kaže? Pa poglejmo.

Le začnimo pri Homeri. Kar ni težko. V kinih ravno divja nolaneja, Nolanova Odiseja, ki je globalni megahit. Vsi govorijo o njej. Vsak, ki ima dostop do interneta, ji nekaj očita. Recimo, Telemah mami in očetu reče »mom« in »dad«, kar zveni grozno, pravijo. In to jih blazno moti. Moj odgovor: to vas moti – ne moti pa vas, da film ni posnet v stari grščini? Pa saj je vse v angleščini! In z vidika antike in stare grščine vse zveni enako trapasto – in enako moteče. Ali pa: nismo začutili Odisejeve zvijačnosti in premetenosti. O, pa še kaj: Odisej domov – k ženi in edincu – potuje deset let! In en passant sedem let preživi z eno žensko (Kalipso), eno leto pa z drugo (Kirko). Ja, tip je personifikacija zvijačnosti in premetenosti – personifikacija prevare. Če bi bil še bolj premeten in zvijačen, bi bilo že kar kičasto. Ali: na Polifemovo vprašanje, kdo si ti, ni onega famoznega Odisejevega odgovora: »Nikdo sem.« Moteče! Le zakaj? Kdo pa si ne želi, da bi vsaj enkrat v življenju gledal ekranizacijo Hamleta brez tistega Hamletovega »Biti ali ne biti«? Poleg tega: moti jih, da Odisej ne reče tega, ne moti pa jih, da kiklopi govorijo! A zakaj bi velikanski kiklop Odiseja sploh kaj spraševal? Se vi pogovarjate z mravljami? Ali: Nolan se ne drži izvirnega teksta! Moteče! Le zakaj? Izvirnega teksta ni. Najprej zagledamo temnopoltega raperja Travisa Scotta – moteče! Le zakaj? Ustna tradicija, s katero so rapsodi, kakršnega igra Scott, prenašali Odisejo (in Iliado), je zibelka rapa. Moteče je tudi to, da ne slišimo pesmi Siren. Le zakaj bi jo? Mar ni bila dovolj že pesem My Heart Will Go On? In iskreno rečeno – Odisej bi danes pesem Siren »poslušal« na Pornhubu, ki je kakopak sodobni ekvivalent tiste barke, tistega jambora in tiste orgazmične paraliziranosti. Moteče je tudi to, da se Odisej v Podzemlju – v kraljestvu senc – ni srečal z materjo. Le zakaj bi se srečal z »mom« – in potem še z njo govoril angleško?

Jasno, najbolj moteče pa je, da lepo Heleno, zaradi katere se je začela trojanska vojna, igra črnka, Lupita Nyong’o, in da Ahila, srditega superjunaka, igra transspolni Elliot Page (nekoč Ellen Page). In jasno, teh, ki jih moti to, da Heleno – ki itak ni nikoli zares obstajala – igra črnka, Ahila – ki prav tako ni nikoli zares obstajal – pa transspolna oseba, čisto nič ne moti, da Penelopa Odiseja zvesto čaka jebenih dvajset let. Penelopa jim pač vleče na trad wife – idealno, idilično, od Boga dano tradicionalno ženo, ki ostaja doma, kuha, pegla, čisti, šiva in skrbi za otroke.

Ne dvomim: če bo treba, bo Janševa vlada odpravila socialno državo – samo da se bo znebila tujcev, ki se menda zajedajo in zažirajo v ugodnosti naših socialnih sistemov!

In bolj ko je človek desno, bolj se mu zdi moteče predvsem to, da je Helena črnka in Ahil transspolna oseba. In bolj ko je človek desno, bolj je prepričan, da se zdi vsem moteče to, da je Helena črnka in Ahil transspolna oseba. In bolj ko je človek desno, bolj ne dojame, da vtis, da vse – ja, ves svet – motijo iste reči (črna Helena, transspolni Ahil), ustvarjajo algoritmi. In bolj ko je človek desno, bolj verjame, da ima o Odiseji ves svet odklonilno mnenje. In bolj ko je človek desno, bolj verjame, da so vse statistike o Odiseji le navadna laž, da so vsi podatki o neverjetnem obisku fake news, da je v resnici finančno povsem propadla, da je noče nihče gledati, da so dvorane čisto prazne. Le zakaj bi jo hodili gledat, če pa se vsi strinjajo, da je v njej vse moteče? Desničarji živijo v vzporednem svetu, v katerem srečujejo le desničarje, zato jih vedno znova šokira, ko na volitvah zmaga levica – ker ne poznajo nikogar, ki bi volil levico! Zato se jim zdijo vsake volitve, na katerih izgubijo, ukradene. Glejte Trumpa in njegove. In glejte Janšo in njegove.

Konec zahodne civilizacije

A bolj ko desničar verjame, da je v Odiseji najbolj moteče to, da Heleno igra črnka, Ahila pa transspolna oseba, bolj je prepričan, da bo Odiseja uničila zahodno civilizacijo. Prav ste slišali: zahodna civilizacija bo propadla, ker Heleno igra črnka! Zahodna civilizacija bo propadla, ker Ahila igra transspolna oseba! Zato bo Elon Musk, najbogatejši Zemljan, podpornik Janševega evropskega poslanca Branka Grimsa, zagovornika teorije o »veliki zamenjavi« in »genocidu nad belci«, financiral stomilijonsko revizijo Odiseje, v kateri bo Ahila igral kak mišičasti He-Man, Heleno pa belka – s tem bo zahodna civilizacija rešena.

V očeh desnice – v očeh takšnih, kot so Janša, Grims in Trump – je Odiseja dokaz, da sta »velika zamenjava« in »genocid nad belci« resnična in faktična, da torej nista le lunatični teoriji zarote. Hej, v Odiseji pride do »velike zamenjave« – belko igra črnka! Belko zamenja črnka! Ja, na odprti sceni se zgodi »genocid nad belci«!

In bolj ko desničar verjame, da bo Odiseja zato, ker Heleno igra črnka, Ahila pa transspolna oseba, uničila zahodno civilizacijo, bolj verjame, da bosta zahodno civilizacijo uničila »velika zamenjava« in »genocid nad belci« – belce bodo zamenjali nebelci, kristjane pa nekristjani.

Vidite – začnemo »pri Homeri«, pa pred nami v trenutku zazeva vsa antičnost slovenske politike. Začnemo »pri Homeri«, pa smo takoj med desničarji, ki zagotavljajo, da bo Slovenijo – zahodno civilizacijo – uničila Odiseja, no, »velika zamenjava«. Tako trdita – neposredno – Grims in – posredno – Janša. Slovenijo bodo torej uničili tujci, migranti, priseljevanje – migracije. Slovencem grozi genocid. Zato bo desnica – Janševa vlada, Muskova fenica – Slovenijo rešila pred uničenjem in propadom: Žan Mahnič je napovedal ustanovitev »urada za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, dvema avtobusoma in dvajsetimi policijskimi specialci«; notranji minister Franci Matoz je napovedal zaostritev migracijske politike (»Dosledno bomo zavračali migrante, ki niso begunci in ki v Slovenijo ne vstopajo iz nevarnih držav«); vlada hoče državljanom tretjih držav vzeti volilno pravico na lokalnih volitvah; Janša v intervjuju za poljski spletni portal Višegrad24 predava o migrantih, ki k nam – v Evropo, Slovenijo – prihajajo »zgolj zato, da bi uživali ugodnosti naših socialnih sistemov«; minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar oznanja, da bo, »kdor lahko dela, delal«, da bo »socialna pomoč namenjena samo tistim, ki jo res potrebujejo«; in dobili smo ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve in direktorat za demografijo, ki bosta poskrbela, da se bo rodilo toliko Slovencev, da tuje delovne sile ne bomo več potrebovali. Oh, saj veste – kot Madžarska.

Ne dvomim: če bo treba, bo Janševa vlada odpravila socialno državo – samo da se bo znebila tujcev, ki se menda zajedajo in zažirajo v ugodnosti naših socialnih sistemov! Socialno državo bodo odpravili, da je slučajno ne bi kdo izkoriščal! Lenuhom, zajedavcem in migrantom je odklenkalo. To ni le neoliberalna politika, ampak neoliberalni ideal – to finančne elite pričakujejo in terjajo od Janševe vlade. Da stisne, omeji in poseka socialno državo. Čim bolj.

Socialno državo bodo odpravili, da je slučajno ne bi kdo izkoriščal! Lenuhom, zajedavcem in migrantom je odklenkalo.

Nič, Janševa vlada je migrantom napovedala vojno – toda s tem je napovedala vojno tudi tujim delavcem, ki gradijo Slovenijo in ki jih Slovenija strašansko potrebuje. Brez njih ne more več. Ayn Rand je leta 1957 objavila roman Atlasov upor (Atlas Shrugged), v katerem bogataši sklenejo, da bodo štrajkali. In res, na lepem izginejo. Si predstavljate, da bi tuji delavci, ki gradijo Slovenijo, nenadoma kolektivno izginili? Slovensko gospodarstvo bi se sesulo. Slovenska gospodarska rast bi se ustavila. Preveč jih je – okrog 150 tisoč. In vedno več jih bo. Neizbežno. Tem bolj, ker brez njih ne bo tistega razvpitega do gospodarstva prijaznega okolja, ki ga stranke te vlade obljubljajo svojemu gromoglasnemu predvolilnemu sponzorju in navijaču, slovenskemu gospodarstvu.

Ironija je le v tem, da so vsi ti »ilegalni« migranti, ki jim je vlada napovedala vojno (in ki k nam hodijo le zaradi naše dobrodušne in velikodušne socialne države), potencialni tuji delavci, ki jih slovensko gospodarstvo tako zelo potrebuje. Vsak migrant je potemtakem potencialni delavec, ki bo gradil – in na tisoč in en način oskrboval – Slovenijo. Zato je res neumno, noro, amatersko in že kar groteskno, da Janševa vlada kaže tako vzvišen, prezirljiv in sovražen odnos do migrantov/delavcev, ki jih Slovenija nujno potrebuje. A to ni nič novega – stranke, ki sestavljajo to vlado, so svojo averzijo do migrantov izživljale že pred volitvami. Zato je toliko bolj neumno, noro, amatersko in groteskno, da so tem strankam v predvolilni kampanji – no, pri predvolilni histeriji, v kulturnem boju – ministrirale gospodarske elite, ki tuje delavce ne le zaposlujejo, ampak so od njih eksistencialno odvisne, potemtakem elite, ki z migranti – tujimi delavci – bajno profitirajo.

Prava »velika zamenjava«

Kulturni boj je le dimna zavesa, blef, megla, distrakcija, trušč, s katerim skuša Janševa vlada zmesti in radikalizirati ljudi ter preglasiti in prikriti neoliberalno preobrazbo, ki jo vsiljuje Slovencem. Spomnite se le nenadnega, šokantnega, nujnega interventnega zakona, ki prinaša tipične neoliberalne politike, kot je recimo davčna razbremenitev bogatih in kapitala ali pa deregulacija, alias »debirokratizacija«. Dodajte še nekatere druge tipično neoliberalne ukrepe, recimo zategovanje socialne države (delovno sposobnim osebam bi socialno pomoč pogojevali z aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela), alergijo na sindikate (Janša pravi, da smo »edina država, v kateri se sindikati aktivno borijo proti temu, da bi bilo življenje boljše za vse«) in miniranje javne sfere (na vsak način hočejo ukiniti obvezno plačevanje RTV-prispevka), pa se vam hitro posveti, da ideološka preobrazba Slovenije (Janša je tudi svoj dobro znani slogan »Osamosvojili smo se, osvoboditi pa se bo še treba« preobrazil v slogan »Ni popuščanja, svoboda Sloveniji«) prihaja v paketu z neoliberalno preobrazbo.

Neoliberalizem je ideologija finančnih elit ali natančneje: neoliberalizem je ideologija, ki so si jo izmislile finančne elite, da bi se lahko davčno razbremenile, da bi lahko družbeno bogastvo prerazporejale navzgor, k sebi, in da bi se pri akumuliranju kapitala znebile – no, »osvobodile« – vseh omejitev, vseh regulacij, vsakršne družbene odgovornosti. In ker skuša Janševa vlada v središče slovenske družbe namesto demokracije postaviti to neoliberalno ideologijo, s katero bo zamenjala komunizem (Janša je v intervjuju za portal Višegrad24 ustvarjal vtis, da je Slovenija doslej živela v komunizmu), pomeni, da zagovarja, brani in varuje interese finančnih elit, bogatašev, neizvoljene »manjšine«, ki ima disproporcialno veliko moč.

Grims je oznanil, da »velika zamenjava« ni le teorija zarote. Ne, prav res, »velika zamenjava« v Sloveniji ni le teorija zarote, toda v Sloveniji belcev ne bodo zamenjali nebelci, kristjanov pa ne nekristjani, ampak bo demokracijo zamenjal neoliberalizem – »komuniste« bodo zamenjale finančne elite, ki jim je vse dovoljeno. In ki lahko počnejo, kar hočejo. V posmeh demokraciji. In ljudstvu, razpršenemu po frontah kulturne vojne. To je prava zarota – politika privilegiranja privilegiranih. In bogatenja bogatih. To je zarota proti Slovencem. To je prava »velika zamenjava«.

Janša vedno preveč pove – ne more se zadrževati. Zato vedno tudi sproti – kar sam – razkrije retoriko, ki omogoča razumevanje njegove agende, njegove male zarote. Na shodu članstva SDS v Bovcu je – »pred nekaj tisoč ljudmi« – besnel nad ustavnim sodiščem, ki je odločilo, da je novela zakona o RTV, sprejeta v času Golobove vlade, skladna z ustavo, rekoč: »Vsebino te odločbe lahko razumemo tudi tako, da je nad oblastjo ljudstva oblast neizvoljenih.« Obenem je dodal, da se ena izmed glavnih določb ustave – »V Sloveniji ima oblast ljudstvo« – »relativizira in se odločanje prenaša drugam, v kroge, ki so zaščiteni, za katere zakoni ne veljajo, ki so nedotakljivi«.

Aha, si rečete – ključni besedi njegovega govora sta »neizvoljeni« in »nedotakljivi«. Vemo pa, kdo so »neizvoljeni« in »nedotakljivi« Janševe neoliberalne reforme Slovenije – finančne elite, bogati, tisti, ki nočejo plačevati davkov, ki se hočejo znebiti vseh regulacij in vsakršne družbene odgovornosti, ki ne prenesejo sindikatov, ki prezirajo socialno državo in ki hočejo sprivatizirati vsak košček javne sfere.

Janša je oblast prepustil »neizvoljenim« in »nedotakljivim«. Tistim, ki so prepričani, da pravila in regulacije zanje ne veljajo. Tistim, ki družbene odgovornosti ne čutijo. Niti je ne poznajo.

Mijič počne to, kar počne neoliberalizem: družbi kaže osle. Delavcem kaže osle. Nam kaže osle.

Obenem pa je Janša – v Bovcu – rekel, da je to, kar počne poslanec Resnice Boris Mijič, »v primerjavi s tem, kar si nekateri drugi privoščijo, malenkost«. Malenkost? V kakšnem smislu? Je to, koliko Mijič dolguje svojim delavcem, le malenkost? Ne, za te delavce je to, kar jim dolguje, vprašanje preživetja – od tega so eksistencialno odvisni. Zato to ni malenkost. Daleč od tega. Je to, kar počne Mijič, malenkost v moralnem smislu? Ne, nikakor – to ni moralna malenkost, ampak antimoralna pošastnost.

Pa vendar – pa vendar je to, kar počne Mijič, nekaj povsem logičnega in normalnega. Saj veste, kaj počne: ne plačuje davkov, ne izplačuje plač zaposlenim, ponareja poslovne listine – in svoje zadolženo podjetje Progros je »podaril« Roku Snežiču, ki slovi kot davčni dolžnik in davčni utajevalec, a tudi kot Janšev prijatelj. Ja, Snežič je Kranjec, ki nam osle kaže. In ja, Mijič je še en Kranjec, ki nam osle kaže. Da je Snežič Progros preimenoval v Klukec, ne preseneča – Slovenci, res ste Klukci! Glejte, osle vam kažem! Prav tako ne preseneča, da je glavna dejavnost tega podjetja po novem »reja kamel« – migranti k nam prihajajo iz dežel kamel. Prezir do migrantov je le neoliberalna metafora za prezir do delavcev. Za neoliberalce so delavci tuja dežela. Ideološka in neoliberalna preobrazba gresta pač z roko v roki.

To, kar počne Mijič, je namreč tipični neoliberalni laissez-faire: neoliberalci so alergični na davke in regulacije. Nenehno se čutijo utesnjene. Hočejo svobodo. Terjajo do podjetništva prijazno okolje. Podjetništvo hočejo osvoboditi socialne ječe. Dajatev. Skrbi za druge. Družbene odgovornosti. Neoliberalci so primitivci – in Mijič je simptom te neoliberalne primitivnosti, ki jo je Janševa vlada legitimirala in opolnomočila z interventnim zakonom.

Laž, da hočemo živeti v takšni Sloveniji

Mijič počne to, kar počne neoliberalizem: družbi kaže osle. Delavcem kaže osle. Nam kaže osle. Delavcem ne izplača plač – in potem se jim še posmehuje. Mijič hoče reči: je kaj bolj smešnega od delavca, ki hoče plačo?

Še več, Mijič hoče s tem, kar počne, reči: hej, zdaj lahko počnemo, kar hočemo! Saj smo obljubljali podjetniško svobodo! In to je zdaj to – podjetniška svoboda sije! Rekli smo, da bo manj regulacij, manj birokracije! In to je zdaj to – podjetništvo je končno svobodno!

Poslovna goljufija ni nič kriminalnega, temveč le izraz podjetniške svobode! Navidezni posli so le priložnosti! Oškodovanje tretje osebe je le izraz podjetnosti! Izigravanje sistema je le izraz podjetniške spretnosti!

To, da Mijič ne plačuje davkov, da delavcem ne izplačuje plač, da jih izpisuje iz socialnega zavarovanja in da se jim posmehuje – to je sijanje neoliberalnega ideala svobodnega podjetništva. Mijič se le drži načrta. Vse dela by the book. Prakticira deregulacijo! Uživa ugodnosti do podjetništva prijaznega okolja! In se čudi: zakaj so vsi tako zgroženi in tako zaprepadeni? Zakaj vsi tako moralizirajo? In težijo? In delajo cirkus? In me pozivajo k odstopu? Pa saj smo rekli, da bodo podjetniki lahko končno svobodno zadihali! In zdaj svobodno dihamo!

Nobenih omejitev. Nobenih regulacij. Nobene družbene odgovornosti.

To ni le neoliberalna politika, ampak neoliberalni ideal – to finančne elite pričakujejo in terjajo od Janševe vlade. Da stisne, omeji in poseka socialno državo. Čim bolj.

V tem, kar počne, kot poslanec ne vidi nobenega protislovja. In vse to počne brez sramu in brez občutka krivde. Kar pa spet ni naključno: neoliberalizem je ideologija brezsramnosti – ideologija brezsramnega izkoriščanja, zlorabljanja in plenjenja. Mijič je vso to obscenost ponotranjil. Zato se mu to, kar počne, ne zdi nič takega. Nič obscenega, nemoralnega, primitivnega ali nečloveškega.

To, kar je še včeraj veljalo za nekaj obscenega in vulgarnega in zavržnega, velja danes le za »malenkost«. Ne, to ni le »malenkost«. Mijič, tako banalen in zèl kot banalnost in zlo v besedni zvezi »banalnost zla«, je simptom interventnega zakona in neoliberalne vlade – ni le resnica Resnice, ampak tudi resnica Janševe vlade, pa čeravno je Janša privržencem v Bovcu zagotavljal, da to, kar počne Mijič, sploh »ni novica za osrednje dnevnike«.

Mijič je obenem tudi velika, velikanska, giganteskna, obscena laž, da hočemo tako živeti – in da hočemo živeti v takšni Sloveniji.

Ne, nočemo.