Znanost / Mar še ni povedal dovolj?

Okoljski znanstvenik nas je precej šokiran obvestil o nedavnem vabilu na konferenco Miti in resnice o varovanju okolja, ki ga je prejel z Instituta Jožef Stefan. Na njej bodo, kot so zapisali, letos gostili »ugledne kritike pretiranih zelenih pristopov« in »vrhunske« predavatelje iz tujine, ki so kritični do ukrepov »posebej ekstremnega zelenega prehoda«. Kako je mogoče, da leta 2026 pod okriljem vodilne raziskovalne institucije v državi, javnega zavoda, poteka taka antiintelektualna konferenca, sprašuje naš vir. A še večje začudenje zbuja to, da svojo agendo prek konference naprej nemoteno širi nekdanji vodilni kader inštituta, vodja odseka, ki ga bremenijo zelo resne obtožbe.

Gre za Matjaža Gamsa, doktorja računalniških znanosti, ki je do junija 2024 na Institutu Jožef Stefan vodil Odsek za inteligentne sisteme – zdaj je v njem še zaposlen, med drugim je bil več let tudi državni svetnik za raziskovalno dejavnost. Gams sicer v javnosti ni znan po »inteligentnih sistemih«, pač pa po teorijah, ki buhtijo na desnici, na primer, da sta za zniževanje rodnosti krivi pretirana liberalizacija žensk in domnevna prepoved »preveč aktivnega moškega osvajanja«, junija 2023 je v intervjuju z Vido Petrovčič na RTV Slovenija izjavil, da je po njegovem tudi Hitler želel dobro človeški civilizaciji, ampak da pa je bil učinek zelo negativen. Kot razkriva povzeto vabilo, ki ga je napisal Gams, pa ima težave tudi s »pretiranim zelenim pristopom«. Že lani je sicer izjavil: »Segrevanje planeta bo pomembno čez tisoč let, slovenski narod pa bo izumrl v dvesto letih.«

In kaj sploh je konferenca Miti in resnice o varovanju okolja?

To je ena od trinajstih konferenc, ki bodo oktobra potekale v okviru letošnje 29. multikonference Informacijska družba 2026, s kotizacijo 200 evrov. Multikonferenco organizira Odsek za inteligentne sisteme Instituta Jožef Stefan, in čeprav odseka že dve leti več ne vodi Gams, pač pa Mitja Luštrek, Gams ostaja predsednik organizacijskega odbora in očitno pomemben ustvarjalec multikonference. Ta ima sicer izjemno širok, več kot 90-članski programski odbor, med njimi je tudi 20 tujcev. A več članov nam je ob omembi »Gamsovih vsebin« odgovorilo, da se ukvarjajo le s svojo konferenco znotraj multikonference. »Zadržano sodim o vsebinah, ki presegajo moje kompetence,« se distancira recimo Jozsef Györkös, profesor na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, nekdanji direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ki je član programskega odbora konference Digitalna vključenost v informacijski družbi. V okviru multikonference so napovedane še nekatere konference, vezane na »inteligenčne sisteme«, kot sta recimo konferenci Uporaba umetne inteligence v zdravstvu ali Pospeševanje ciljev trajnostnega razvoja z umetno inteligenco, nekatere napovedane pa se dajo bolj pripisati Gamsovi osebni agendi. Poleg že omenjene Miti in resnice o varovanju okolja je taka vsaj še konferenca Demografske in družinske analize. Sopredseduje ji teolog Mari Jože Osredkar, predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog na ljubljanski teološki fakulteti, ki je že lani sodeloval na Gamsovem posvetu v državnem svetu Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda II?. Osredkar, sam je duhovnik, stavi na katoliški nauk.

Eden od »uglednih gostov« konference, ki jo prireja Gams, je Nir J. Shaviv, izraelsko-ameriški astrofizik, znan po raziskavah kozmičnih žarkov in zavračanju znanstvenega konsenza o podnebnih spremembah, ki jih povzroča človek.

A vrnimo se k napovedani konferenci Miti in resnice o varovanju okolja. Gams jo organizira s tremi kolegi, ki bi jih lahko blagohotno opisali kot kritike razogljičenja. Erik Margan, zaposlen na Jožefu Stefanu, je leta 2024 dejal, da nismo v nobeni podnebni krizi, kemik Tomaž Ogrin omenja »goljufije s CO2«, profesor elektrotehnike Rafko Mihalič kupone CO2 označuje s »kr neki« in je velik kritik obnovljivih virov energije, razburjeno opozarja na primer na preplavljanje njiv s fotovoltaiko.

In koga so ti povabili na konferenco? V vabilu trdijo, kot omenjeno na začetku, da gre za »ugledne kritike pretiranih zelenih pristopov« in »vrhunske« predavatelje iz tujine, ki so kritični do ukrepov »posebej ekstremnega zelenega prehoda«.

Navajajo tri imena: državnega svetnika Branka Tomažiča, profesorja na Inštitutu za fiziko, Nira J. Shaviva s Hebrejske univerze v Jeruzalemu ter Rossa McKitricka, profesorja ekonomije na Univerzi v Guelphu in višjega raziskovalnega sodelavca Fraserjevega inštituta.

Tomažič ni klimatolog, ampak inženir kmetijstva, nekdanji poslanec SLS, ki je kot predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pomemben člen pri ohranjanju statusa quo najmočnejšega, živinorejskega dela kmetijstva. Novo fronto zdaj odpira z osnutkom Nacionalnega načrta za obnovo narave, ki je v javni obravnavi in ki naj ne bi zagotavljal »ustreznega ravnotežja med cilji obnove narave ter razvojem kmetijstva«.

Nir J. Shaviv je izraelsko-ameriški astrofizik, profesor na Hebrejski univerzi, znan po raziskavah kozmičnih žarkov in galaktičnih procesov ter po zavračanju znanstvenega konsenza o podnebnih spremembah, ki jih povzroča človek. Junija 2024 je govoril na Dunaju na konferenci v organizaciji nemškega samooklicanega »Evropskega inštituta za podnebje in energijo«, znanega po kratici EIKE, ki v resnici ni znanstveni inštitut, pač pa zasebno združenje. EIKE je znan po kritiki najpomembnejše globalne znanstvene institucije za podnebne spremembe IPCC, ki združuje stotine znanstvenikov, analiz in podatkov, ter po kritiki podnebnih politik EU in zelenega prehoda. Številne institucije, kot je nemška državna meteorološka služba, obtožujejo EIKE zavajajočega predstavljanja podatkov. Spiegel je že leta 2019 opozarjal na tesno sodelovanje EIKE s skrajno stranko AfD, nemška javna radiotelevizija ARD pa je razkrila, da je direktor EIKE Holger Thuss vodil evropsko podružnico lobistične organizacije CFACT, katere pomemben donator je bil ameriški naftni gigant ExxonMobil.

Podobne gore list je povabljeni kanadski profesor, ekonomist Ross McKitrick. V zadnjem času je najbolj znan kot član kontroverzne, zdaj že razpuščene petčlanske podnebne delovne skupine, ki jo je v tajnosti sestavila administracije Donalda Trumpa za pripravo domnevnega »znanstvenega poročila«, ki bi vladi olajšalo odpravo okoljskih omejitev. Poročilo naj bi izbranci pisali le nekaj mesecev, ni bilo recenzirano, njegov izplen pa je skladen z naročilom: poročilo trdi, da so učinki CO2 »manj škodljivi, kot se verjame«, in da so podnebne politike »morda napačno usmerjene«. Na poročilo se je ob objavi burno odzvala znanstvena skupnost, več kot 80 podnebnih znanstvenikov je v obsežnem skupnem odzivu poudarilo, da poročilo podcenjuje zdravstvena tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, napačno navaja, da modeli precenjujejo segrevanje, podatke uporablja selektivno in denimo zmanjšuje povezavo med segrevanjem in gozdnimi požari. Sledile so tožbe in razpustitev skupine, New York Times pa je januarja letos citiral odločitev sodišča, da je bila »tajna komisija za preiskavo podnebne znanosti« nezakonita.

Tovrstne »ugledne kritike pretiranih zelenih pristopov« bo torej letos gostila vodilna slovenska raziskovalna institucija, javni zavod Institut Jožef Stefan, ki svoje poslanstvo opisuje kot »s sodobnimi raziskovalnimi metodami in vrhunskim znanjem reševati pereče probleme sodobnega časa in prispevati k napredku družbe«. Mar res?

Kako je mogoče, da Matjaž Gams na konferenco, ki jo organizira inštitut, uvršča svojo ideološko agendo? Zakaj mu to dopušča tudi novi direktor odseka Mitja Luštrek, ki je ob Gamsu tudi v organizacijskem odboru?

»Multikonferenco tvori 13 konferenc, na tematiko večine od katerih se ne spoznam, tako da se vsebinsko vanje ne vpletam, izvzemši Slovensko konferenco o umetni inteligenci, ki ji sopredsedujem,« nam je odgovoril Luštrek. In nadaljeval: »Kot vodja Odseka za inteligentne sisteme o vsebini konference nimam mnenja, saj se odsek z zelenim prehodom in podobnimi tematikami ne ukvarja in jaz za to nisem strokovnjak. Za vsebino konferenc so odgovorni programski odbori, ne organizacijski odbor, odsek ali jaz. Glede na to nam g. Gams tudi ničesar ne diktira. Če kaj diktira programskemu odboru in mi bo ta to izpostavil kot težavo, bom ukrepal.«

Luštrek je še dodal: »Kar lahko rečem, je, da mora znanost imeti možnost obravnavati vsa vprašanja, dokler to počne v skladu z dejstvi in z dobrimi argumenti. Upam, da bodo panelisti ravnali tako. Shaviv in McKitrick se sodeč po objavah zdita legitimna znanstvenika, kar sicer ne pomeni, da imata prav, jima bo pa najbrž vredno prisluhniti. Obsojati vsebino konference vnaprej zgolj na podlagi tega, da je kritična do zelenega prehoda, se mi ne zdi primerno, saj je taka kritika lahko znanstveno utemeljena (v tem primeru podpiram vsaj pravico do njenega izražanja) ali pa ne (v tem primeru po mojem mnenju na Informacijski družbi nima mesta).« Dodal je še nasvet: »Če bo panel predmet vašega članka, bi bilo s pisanjem po mojem bolje počakati, da se zgodi – takrat bom tudi jaz laže dal svoje mnenje o njem.«

Taka stališča so povedna sama po sebi, po mnenju naših virov z inštituta pa so jasen odraz moči in vpliva, ki ju na inštitutu ohranja 72-letni Matjaž Gams, čeprav že dve leti formalno ne vodi odseka.

Dodatno je tak status Gamsa povsem nerazumen, če upoštevamo informacije, ki prihajajo v javnost: dokumentirane so številne izjave Gamsovih (bivših) sodelavk in sodelavcev, ki pričajo o njegovem neprimernem odnosu. Šlo naj bi za različne vrste dejanj, kot je buljenje v dele teles in postavljanje osebnih vprašanj, tudi za komentarje videza in pripovedovanja domnevnih šal, ki so jih sodelavke in sodelavci opisali kot spolno nadlegovanje in se ob njih počutili nelagodno. Primerov je zelo veliko, omenimo jih le nekaj. Gams je podrejenega vprašal, ali kaj seksa, in dodal, da je sam še zelo aktiven, ter nadaljeval z opisom, kako vzdržljiv in potenten je. Sodelavkam naj bi »naročil«, kako naj se oblečejo za delavnice ali javne nastope, ker naj bi bili nekateri kosi ali barve oblačil zanj spolno vzburljivi. Na razgovorih za službo je kandidate in kandidatke spraševal stvari, ki jih po predpisih ne bi smel, recimo o spolni usmerjenosti, številu otrok, obiskih psihiatra, o odnosu z očetom. Rezultat teh početij v več zadnjih letih naj bi bili pogosti odhodi perspektivnih kadrov, zlasti mladih, številni naj bi ob odhodu eksplicitno povedali, da odhajajo zaradi Gamsa.

Po naših informacijah je vse potekalo leta, a šele lani naj bi bile številne pritožbe zbrane in ustrezno obravnavane. To nam je Luštrek, takrat že Gamsu nadrejen, potrdil: »Prejel sem jih, skupaj s kadrovsko službo smo ukrepali in rezultati so po mojem pozitivni. O podrobnostih govoriti javno se mi ne zdi primerno.« Na vprašanje o odhodu kadrov je Luštrek potrdil, da je fluktuacije res kar nekaj, a da je razlogov več. »Veliko ljudi k nam pride doktorirat, potem gredo pa pač počet kaj drugega. To je normalno in konec koncev del poslanstva IJS. Nekatere z IJS speljejo višje plače v industriji, kjer je veliko povpraševanje po strokovnjakih za umetno inteligenco.« Je pa potrdil, da so nekateri šli zaradi Gamsa: »Nekateri so žal res odšli zaradi nesoglasij znotraj odseka, tudi z g. Gamsom. To obžalujem in si kot vodja prizadevam, da bi se v prihodnje dogajalo manj.«

Mitja Luštrek, novi vodja odseka za inteligenčne sisteme na IJS, potrjuje, da so prejeli pritožbe zaposlenih zoper Matjaža Gamsa. Šlo je tudi za številne komentarje o spolnosti.

Kot smo izvedeli, se je začel postopek zoper Gamsa še v času bivšega direktorja inštituta Boštjana Zalarja, ki ga je sredi julija nasledil Leon Cizelj. Ta nam je prek službe za stike z javnostmi odgovoril le, da imajo na inštitutu vzpostavljene protokole in zaupne interne poti, po katerih lahko zaposleni prijavijo vse morebitne nepravilnosti, s katerimi se srečajo v okviru svojega delovnega razmerja: »Če se tovrstne nepravilnosti zgodijo, jih vsakič obravnavamo z vso resnostjo in glede na izsledke take obravnave tudi ustrezno ukrepamo. Posameznih individualnih primerov, še posebej ne z imeni in priimki, v javnosti ne komentiramo.«

A naši viri z inštituta pravijo, da na inštitutu posamezniki, med katerimi je nesporno Gams, ohranjajo status nedotakljivosti in moč, čeprav inštitutu brez dvoma škodijo.

In kaj o nadlegovanju pravi Gams? Ko smo ga prosili za komentar, je nam in sočasno soorganizatorjem okoljske konference Ogrinu, Marganu in Mihaliču poslal elektronsko pošto z vsebino: »Obveščam vas, da sem poskusil argumentirano debato z go. Weiss, za odgovor pa dobil zahtevo, da komentiram moje spolno šikaniranje sodelavk. V debato na takem nivoju se ne mislim spuščati. Lep pozdrav, Matjaž.«