Knjiga / Daniel M. Haybron: Sreča: zelo kratek uvod

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 30, 31. 7. 2026

+ + + +

Krtina, Ljubljana, 2026, prevod: Andrej Adam, 16 €

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Bernard Nežmah
MLADINA, št. 30, 31. 7. 2026

+ + + +

Krtina, Ljubljana, 2026, prevod: Andrej Adam, 16 €

Filozof o pojmu sreče. Kogarkoli bi vprašali, kaj je sreča, bi iz svoje izkušnje takoj natresel nekaj primerov. Daniel M. Haybron, ki pobira primere pri različnih modernih ljudstvih in pri tradicionalnih plemenih, med višjimi sloji in med reveži, pa se trudi za iskanje biti sreče. Evforičnega stanja bežnih čustev pač ni enačiti z dolgotrajnim čustvenim stanjem. Kdo bi pomislil, da bo avtor zavil v hedonizem, torej v uživanje, vendar ne – opredeljuje jo kot uglašenost s samim seboj, ki pa predpostavlja aktivnost, delo in splošno usmerjenost k radovednosti oziroma odprtosti do življenja. Sreča pač ni to, da dobimo, kar želimo. Avtentična sreča mora imeti zasnovo v našem življenju, odražati mora to, kar zares smo. Njeni viri so različni: svoboda, občutek varnosti, odnosi, narava, smiselnost bivanja, vrednote …, ne pa predmeti, turizem, sledenje reklamnim ali spletnim agendam, ki obetajo občutke evforije. Ko vitalnost prevzame posameznika, se mu dolgčas, stres in izgorelost sploh ne morejo dogoditi. Nadomestijo jih notranja gotovost, samozavest in od tod spokojnost. Sploh pa stanje sproščenosti, kjer človekova sreča ni odvisna od potrjevanja drugih, najsi bo prek spleta ali v vsakdanjem druženju.

Čeravno je pisec filozof, ne preigrava zgodovine filozofskega obravnavanja sreče, objekt premišljevanja izpeljuje iz zgledov bivanja različnih posameznikov. A knjiga ni priročnik, je vabilo v samopremišljevanje, tudi v soočanje z neuspehi, z ležerno pastjo biti v dolgovih, še posebej pa s stresom, katerega značilnost ni trpljenje, temveč uničujoči vpliv, da tlači in oži duha, s čimer omejuje odprtost do raznolikih radosti in drobnih ugodij.

Pronicljiva knjiga, ki pa naredi bralca nesrečnega: založba je tako varčevala pri tisku, da je besedilo postavila v komaj berljivi velikosti črk.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Zakaj se Janši to, kar počne Mijič, zdi le »malenkost«

Kranjec moj mu osle kaže!

Naslovna tema

Muzej voščenih lutk

Bo novi Muzej slovenske osamosvojitve predstavil osamosvojitev zgolj kot bleščeče zaporedje zmag in odločitev peščice državnikov ali tudi kot protisloven proces s poraženci, zablodami in temnimi platmi?