Za zaprtimi vrati / Nasilje v družini

Fotoklub Maribor danes vabi na odprtje razstave fotografij kolegov iz Lipnice, ki se v svojih delih lotevajo vedno pereče problematike nasilja v družini in partnerskih odnosih. Razstava Za zaprtimi vrati bo v Fotogaleriji Stolp na ogled do 8. septembra.

Ideja za razstavo je nastala v okviru moških pogovornih skupin pobude StoP - Soseske brez nasilja v partnerskih odnosih. Gre za projekt preprečevanja nasilja, ki obvešča, ozavešča in spodbuja ljudi, da so pozorni, prepoznajo opozorilne znake in podpirajo prizadete.

Avtorji razstavljenih fotografij so Alexander Silberschneider, Barbara Frühwirth, Christiane Pelzmann, Darko Zavrl, Elena Egger, Fritz Sutter, Gottfried Silly, Hans Grasch, Horst Preschern, Peter Farkas, Roland Brunner, Sandra Wanderer-Uhl, Thomas Kainz, Ulrich Schneebauer in Wolfgang Moser.

Predsednik Fotokluba Maribor Brane P. Kos meni, da gre za dober primer čezmejnega povezovanja in sodelovanja fotografov. "Fotografija ne pozna meja in lahko širi obzorja med narodi," je povedal za STA.

Spomnil je, da so mariborski fotografi spomladi letos razstavljali svoja dela v stavbi letališča v Gradcu. Razstava z naslovom Prihod in odhod - Arrival and Departure je nastala v sodelovanju s Kulturvermittlungom Steiermark, ki v partnerstvu z letališčem in mestom Gradec oblikuje umetniški program razstavišča. Umetniški svet Fotokluba Maribor je za razstavo izbral dela 19 avtorjev.

Fotoklub Maribor letos praznuje 90 let delovanja. "V tem času je klub postal stičišče ustvarjalcev, ki skozi fotografsko umetnost raziskujejo svet in izražajo svojo kreativnost," izpostavlja Brane P. Kos.

V jubilejnem letu so v Mariboru postavili na ogled dela dosedanjih predsednikov tega fotokluba. Z jubilejem bo zaznamovan tudi letošnji, 11. Festival fotografije, ki ga prirejajo septembra. "Festival bo letos posvečen črni fotografiji, kot hommage znanemu krogu mariborskih fotografov iz 70-ih let. Cel mesec bodo fotografske razstave, okrogle mize, delavnice," je pojasnil predsednik Fotokluba Maribor.

Razpis za sodelovanje na festivalu se osredotoča na črno-belo fotografijo kot izrazno in vsebinsko polje. Ciljajo na fotografije, ki raziskujejo robove družbe, odpirajo eksistencialna ali socialna vprašanja, tematizirajo marginalne prostore in skupine, razvijajo estetiko nelepega, surovega ali neposrednega in premišljujejo vlogo fotografije v sodobnem času.

Mariborski krog je namreč v začetku 70-tih let prejšnjega stoletja radikalno zarezal v prevladujoče razumevanje fotografije. V času, ko je bila cenjena predvsem "lepa", tehnično dovršena in estetsko všečna podoba, so avtorji tega kroga obrnili pogled drugam, k robovom, k razpokam, k temu, kar je družba potiskala na obrobje.