Uvodnik / Grega Repovž: Zdaj je izrečeno

V sredo so se oglasili slovenski književniki, pisateljice in pesnice, pisatelji in pesniki, združeni v slovenski podružnici uglednega mednarodnega združenja Pen. V Sloveniji imamo do Pena poseben odnos. Kljub trudu prostaške skrajne desnice namreč prebivalci Slovenije na splošno razumejo poseben položaj kulture v družbi. Ta ni naključen: ker ko očistimo ves balast, je slovenska zgodovina, vse, kar nam je kot kolektivni spomin ostalo iz vseh preteklih časov, ko smo bili del drugih držav in cesarstev, pač zgolj kultura. Tudi najpomembnejši politiki so v slovenski zgodovini le nekakšni sopotniki, bančnikov in poslovnežev, ki so danes tako kovani v nebesa, pa v zgodovinskih učbenikih tudi ne bomo zlahka našli, razen ko nastopajo kot meceni prav te umetnosti. Ob tem je treba kot opombo dodati, da so bili zaživa tudi ti, danes tako pomembni zgodovinski ljudje obravnavani na enak način in z isto samovšečno in vsevedno, celo sladostrastno zlobo, kot jo lahko gledamo na obrazu sedanje ministrice za kulturo, ko se izživlja nad umetniki in kulturniki. A vrnimo se k Penu: njegov položaj izhaja tudi iz dejstva, da je bil del slovenskega demokratičnega gibanja v osemdesetih. Zakaj? Ker je ostal, kljub nihanjem, zvest človečnosti do danes. To ni samoumevno: sodobna demokracija s svojimi stranpotmi in ob njem zapeljivo potrošništvo (ne bomo tako ambiciozni, da bi okrivili kar kapitalizem) sta skrotovičila marsikatero organizacijo, ki je govorila o blaginji, dostojanstvu, človečnosti. Žal.

Tako piše v javnem pismu, vsaka beseda je pretehtana: »Slovenski in Mednarodni PEN že vrsto let opozarjata na pomen dialoga in književnosti, tudi v tako zapleteni vojni, kot je izraelska okupacija Gaze in nelegalno judovsko naseljevanje na Zahodnem bregu. Hkrati ko obsojamo izraelsko politiko, obsojamo tudi teroristične akcije in poboje Hamasovih pripadnikov nad Judi. A če se ozremo v zgodovino, Evropa nikoli ne bo mogla sprati s sebe holokavsta in grozote, ki so jih nacisti in njihovi kolaboranti izvajali nad Judi. Nobena toleranca do trenutne izraelske politike ne bo nikoli popravila pogromov, ki so jih bili Judi deležni na evropskih tleh. A potomci žrtev so se prelevili v storilce, ki ubijajo novinarje in pisatelje (od oktobra 2023 je bilo zabeleženih 232 načrtnih ubojev), načrtno napadajo civilno prebivalstvo in onemogočajo humanitarno pomoč Palestincem in Palestinkam, ki umirajo od lakote. Nadvse tragično je, da ciljajo otroke; po podatkih UNICEF-a so od oktobra 2023 izraelski vojaki in droni umorili 21.289 otrok, 44.500 so jih ranili. Zato članice in člani Slovenskega centra PEN z veliko zaskrbljenostjo in z neodobravanjem spremljamo javno poudarjanje predsednika vlade, da je Izrael prijateljska država in predsednik njene vlade, Benjamin Netanjahu, njegov osebni prijatelj, po čemer naj bi lahko sklepali, tudi prijatelj Slovenije in Slovencev. Ni mogoče spregledati, da Izrael že vrsto desetletij izvaja genocidno politiko iztrebljanja Palestincev in da je izraelska vojska samo v zadnjem času v imenu maščevanja za poboj 1200 Izraelcev 7. oktobra 2023 pobila že več kot 70.000 Palestincev. Ter da izraelski nelegalni naseljenci s podporo izraelske vojske še vedno sistematično preganjajo in pobijajo Palestince na območju Zahodnega brega, ki naj bi v skladu z mednarodno sprejetimi odločitvami pripadal Palestincem, in jim kradejo zemljišča, požigajo nasade. Poudarjanje prijateljstva s predsednikom vlade Izraela, ki je, kot vemo, na mednarodnem sodišču obtožen vojnih zločinov in ki nima vstopa v večino držav na svetu, saj bi ga pristojni organi teh držav, tudi slovenski, bili dolžni aretirati, je nerazumljivo. Vsekakor meče zelo vprašljivo senco tudi na našo državo in skupnost njenih državljanov. Člani Slovenskega centra PEN, trdno zavezani izročilu prizadevanja za mir in demokracijo ter spoštovanje mednarodnega reda in organov, zadolženih za varovanje vseh teh vrednot, smo prisiljeni izraziti svoje razočaranje in nestrinjanje ob takšnih opredelitvah predsednika vlade naše države, ki temelji na povsem drugačnem izročilu in vrednotah.« Namenoma pisma ne povzemamo, ker je zaokrožena celota – napisana s skrbnostjo, saj se ve, da bo prišel odgovor v obliki maščevanja, jeze, besa. Vedno je enako. Ampak to je bilo treba napisati – in nujno je bilo, da to napišejo prav v slovenskem centru Pen. Morda se zdi, da bi se lahko oglasili prej – pa to ni res. Ni se lahko oglasiti. In še zlasti se ni lahko oglasiti s tako jasnim pismom. Predsednik vlade Janez Janša namreč ne ravna tako kot večina evropskih politikov, ki tako kot on niso pripravljeni izreči jasnih obsodb genocida, ki svoje stališče do »dogajanja« sporočajo s sankcijami zoper dogajanje na Zahodnem bregu, ne pa neposredno glede Gaze. Janša govori o prijateljstvu. In osebnem prijateljstvu. In to je tista pomembna razlika, ki danes Slovenijo postavlja med države, podpornice genocida v Gazi. Slovenska država podpira ravnanje s Palestinci v Gazi in na Zahodnem bregu, to je Janševo sporočilo.

In zato je tako pomembno, da se je Pen oglasil. Gaza namreč počasi prihaja nad Evropo. Njen tako imenovani diplomatski odnos do genocida – brez komentarja – ji še dodatno uničuje mednarodno reputacijo, ji jemlje kredibilnost, težko pridobljeno v mednarodnem svetu zaradi vseh zločinov po celotni zemeljski obli, katerih krvave sledi se končujejo v Evropi. Po mednarodnem pravu je dolžnost držav, povezanih v mednarodno skupnost, da se ob genocidu oglasijo in ne gledajo stran. A slovenski premier je naredil še en korak v drugo stran: razglasil je, da je podpornik Netanjahuja, podpornik njegove politike in ne glede na genocid njegov politični in osebni prijatelj.

Da, s tem je Slovenija na neki drugi strani zgodovine. In to je treba izrekati.