Teden / Pritok tujega kapitala, ne odtok

Od jeseni 2025, še zlasti pa pred letošnjimi marčnimi volitvami so se vrstile novice, da se podjetja selijo iz Slovenije. Mediji, povezani s stranko SDS, so pisali o »gospodarski kataklizmi«, da je slovensko gospodarstvo »zaradi socialističnih politik trenutne vlade letargično, ravno nasprotno pa je v sosednji Hrvaški«, gospodarske zbornice so omenjale ankete, v katerih so podjetja »zaradi nepredvidljivega poslovnega okolja« in »visokih davkov« napovedovala selitev.

A podatki, ki jih je objavila Banka Slovenije, ne govorijo o eksodusu tujega kapitala in tudi ne o nemogočih razmerah, v katerih kapital deluje v Sloveniji. Prej nasprotno. Tuje neposredne naložbe so se lani zvišale za slabo milijardo ali štiri odstotke, s 23,1 milijarde evrov na 24 milijard. Podrobnejši podatki kažejo, da se je vrednost naložb tujih lastnikov v Sloveniji povečala predvsem zato, ker so v podjetja vložili dodaten lastniški kapital (0,8 milijarde evrov), delno pa tudi zato, ker so v njih pustili del dobičkov (0,4 milijarde evrov) in podjetjem dali dodatna posojila (0,3 milijarde evrov). H končnemu neto izračunu tujih neposrednih naložb so ob omenjenih »plusih« negativno prispevale spremembe cen in valutnih tečajev ter drugi računovodski popravki.

Da je šlo tujim investitorjem v Sloveniji (tudi) lani zelo dobro, zgovorno kaže še en podatek. Poleg tega, da so v »svojih« slovenskih podjetjih pustili že omenjenih 0,4 milijarde evrov dobičkov, so si jih izplačali štirikrat toliko, kar 1,6 milijarde evrov, razkriva Banka Slovenije. Denarja, ki je bil ustvarjen v Sloveniji, a je pristal v tujini, je bilo lani za kar sedem odstotkov več kot leta 2024.

Po podatkih centralne banke je bilo lani sicer največ tujih neposrednih naložb v predelovalnih dejavnostih, 34,1 odstotka, kar je malo več kot leto prej (33,3 odstotka), nekaj več kot 20 odstotkov tujih naložb je bilo v dejavnosti trgovine, sledile so telekomunikacijska dejavnost in informacijske storitve, kjer je bilo lani 15,8 odstotka tujih naložb, kar je malo manj kot predlani (17,5 odstotka).

Med državami investitoricami ostaja najpomembnejša Avstrija, njene naložbe obsegajo več kot petino tujih naložb v Sloveniji, s približno 15-odstotnim deležem pa sledita Luksemburg in Švica, katere naložbe so po navedbah Banke Slovenije lani »opazneje porasle«. Ravno 1. julija lani je Lek oziroma njegov švicarski lastnik, farmacevt Sandoz, na Brniku položil temeljni kamen za visokotehnološki center za proizvodnjo zdravil, v katerega bo vložil 400 milijonov evrov in bo končan leta 2028, v Sandozu pa so takrat skupna vlaganja v Sloveniji do leta 2029 ocenili na več kot milijardo evrov. Pri Luksemburgu, ki statistično sodi med večje tuje naložbenike v Sloveniji, je treba opozoriti, da je tako zlasti zaradi banke OTP, ki je zares v lasti madžarske banke OTP, jo pa madžarska matica tudi zaradi davčnih vzgibov formalno obvladuje prek OTP Luxembourg.