Teden / Kdaj bo Ljubljana dobila varno sobo?

Varne sobe so prostori, kjer lahko uporabniki drog te konzumirajo varno in pod strokovnim zdravstvenim nadzorom. O vzpostavitvi varne sobe v Ljubljani poslušamo že vsaj deset let, a je še vedno ni. Za zdaj tudi ni jasno, kdaj naj bi jo vzpostavili.

Prvo varno sobo smo v Sloveniji dobili leta 2023 v Novi Gorici, kjer deluje pod pokroviteljstvom Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent. Program uporabnikom prepovedanih drog zagotavlja varen in sterilen prostor, pripomočke ter prisotnost strokovno usposobljenega osebja, ki poleg nujne zdravstvene pomoči ponuja tudi psihosocialno podporo. Na lanskem javnem razpisu za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja od leta 2026 do 2028, ki ga je razpisalo ministrstvo za zdravje, so bila sredstva dodeljena prav Šentu in z njimi bo nadaljeval izvajanje programa Goriška varna soba ter, tako se je zavezal, svoje dejavnosti razširil tudi v Ljubljano.

Luka Mrak iz društva pravi, da so že »pripravili temeljito analizo terena in predlog varne sobe, ki je med partnerji in nekaterimi drugimi strokovnimi deležniki naletel na pozitivne odzive«. Ker pa so odvisni od številnih dejavnikov, ne morejo napovedati, kdaj bodo dejansko lahko odprli varno sobo v Ljubljani. So pa že »vzpostavili konzorcijsko partnerstvo z Mestno občino Ljubljana in Zdravstvenim domom Ljubljana, ki sta poleg nas ključna partnerja v projektu«. Že vzpostavitev goriške varne sobe je bila zahtevna naloga, od zagotavljanja zadostnih sredstev in ustreznih kadrov pa do grajenja zaupanja z uporabniki in tudi lokalno skupnostjo.

V tujini varne sobe delujejo od devetdesetih let prejšnjega stoletja. Prvo na svetu so odprli leta 1986 v Bernu in je pomenila pomemben preobrat od represivne obravnave k politiki zmanjševanja škode. Modeli delovanja varnih sob se razlikujejo – v Franciji recimo delujejo v bolnišnicah, v Nemčiji pogosto ob podpori prostovoljcev in v sodelovanju z urgentnimi službami. V Strasbourgu, po katerem se zgledujejo tudi v društvu Šent, je v njih praviloma zaposlenih več zdravnikov, medicinskih sester in psihologov. Pri projektu Goriška varna soba sta zaposlena le dva strokovna delavca – medicinska sestra in socialni delavec.

Borut Bah iz Društva za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma poudarja, da pomen varnih sob ni le v zmanjševanju števila predoziranj in smrti, temveč koristijo tudi lokalni skupnosti. »Uporaba se preseli z ulic in javnih površin v zaprt prostor. Meščani se počutijo varneje, hkrati pa je manj odvrženega pribora in drugih odpadkov, povezanih z uporabo drog.« Meni, da ena varna soba v Ljubljani ne bo zadostovala, vzpostaviti bi jih morali v vseh dnevnih centrih, ki trenutno delujejo.

Na področju zmanjševanja škode zaradi uporabe prepovedanih drog v Sloveniji že delujejo substitucijski programi v 22 centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki spadajo k zdravstvenim domovom. Nevladne organizacije, kot sta recimo Stigma in DrogArt, ponujajo dnevne centre za uporabnike, na terenu pa pogosto delijo sterilni pribor in uporabnike seznanjajo z manj tveganimi načini uporabe. A to očitno ni dovolj.

Bah poudarja, da je varna soba pomemben korak, ne pa celovita rešitev. Pravi, da je težave treba reševati sistemsko, začenši z zagotavljanjem ustreznih bivalnih zmogljivosti, saj je med uporabniki prepovedanih drog veliko brezdomnih. Pri tem opozarja tudi na vse bolj nepredvidljiv in slabo nadzorovan trg prepovedanih drog, na katerem so zmeraj pogostejše nevarne primesi, ki povečujejo tveganje za predoziranje in smrtne izide.

Oba sogovornika poudarjata, da namen programov varnih sob ni le neposredno zmanjševanje škode, povezane z uporabo, ampak omogočajo tudi redko vstopno točko do ljudi, ki so pogosto izključeni iz zdravstvenih in socialnih sistemov. Ali kot je v oddaji Intelekta na Radiu Slovenija na začetku tedna jasno povzela Vera Grebenc, raziskovalka iz Centra za študij drog in odvisnosti na Fakulteti za socialno delo: »Ne gre samo za izmenjavo pribora, materialno pomoč ali topel obrok. Ti programi so vstopna točka, kjer ljudje dobijo, morda prvič v življenju, povratno sporočilo, da je njihovo življenje nekaj vredno.«