Teden / Ukradeni defibrilator
Kdo v Sloveniji zagotavlja zadostno število defibrilatorjev in kaj se zgodi, če katerega ukradejo?
Rostja Močnik
MLADINA, št. 31, 7. 8. 2026

Omarica z defibrilatorjem brez defibrilatorja
© arhiv Mladine
Bralec nas je obvestil, da je na križišču Rozmanove in Vrhovčeve ulice nasproti športne dvorane Tabor omarica z defibrilatorjem, vendar tega v njej že več mesecev ni. Pred kakim mesecem je celo poklical na telefonsko številko na omarici in dobil odgovor odgovorne osebe iz Mestne občine Ljubljana, da je bila naprava za pomoč pri srčnem zastoju ukradena. Kljub temu je še vedno niso nadomestili.
Rostja Močnik
MLADINA, št. 31, 7. 8. 2026

Omarica z defibrilatorjem brez defibrilatorja
© arhiv Mladine
Bralec nas je obvestil, da je na križišču Rozmanove in Vrhovčeve ulice nasproti športne dvorane Tabor omarica z defibrilatorjem, vendar tega v njej že več mesecev ni. Pred kakim mesecem je celo poklical na telefonsko številko na omarici in dobil odgovor odgovorne osebe iz Mestne občine Ljubljana, da je bila naprava za pomoč pri srčnem zastoju ukradena. Kljub temu je še vedno niso nadomestili.
Slovenska zakonodaja ne uvidi življenjske pomembnosti defibrilatorjev. V Sloveniji le pravilnik o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči uzakonja obvezno namestitev defibrilatorjev na kopališčih, ta pa morajo sama zagotoviti sredstva za nakup teh naprav. Drugje je namestitev defibrilatorjev stvar dobre volje fizičnih oseb in dela nepridobitnih organizacij, kot je društvo AED.
Samo Oblak iz društva AED pojasnjuje proces postavljanja defibrilatorjev po Sloveniji: »Društvo se financira iz prostovoljnih donacij državljanov in državljank, ki mu namenijo odstotek svoje dohodnine. Ko društvo prejme sredstva, sporoči občinam, koliko denarja jim lahko nameni in naj se odločijo, kako bodo ta sredstva črpale in kam bodo postavile nove naprave.« Društvo AED je financiralo že 900 defibrilatorjev in omaric, v katere so postavljeni. Defibrilatorje je seveda treba tudi servisirati – menjati elektrode in baterije, za kar prav tako skrbi društvo. V Ljubljani je bil pred njegovim obstojem marsikateri defibrilator doniran, občina pa jih je nekaj postavila sama.
Oblak je do takšne ureditve kritičen in kot primer boljše prakse predstavlja ureditev namestitve gasilnih aparatov. Pravilnik določa, kako na gosto morajo biti gasilni aparati postavljeni v neki stavbi, na primer v garažah mora biti na vsakih deset parkirnih mest nameščen najmanj en gasilnik. Sogovornik dodaja: »Vsako leto pride nekdo gasilne aparate pregledat in odobrit, da bodo dobri še dve leti.« Glede ukradenega defibrilatorja je prepričan, da ga bodo zamenjali, vendar ne kaj kmalu. Postavitev novih defibrilatorjev in zamenjavo ter servis nameščenih načrtuje društvo enkrat jeseni, ko bo prejelo deleže dohodnine, ki mu jih namenijo donatorji. Vandalizacija ali kraja defibrilatorjev je na srečo redka. Društvo je v svoji zgodovini doživelo le dva primera vandalizacije defibrilatorja in omarice.
Namen društva AED je, da bi Slovenija postala prva država v EU, ki upošteva smernice Evropskega reanimacijskega sveta. Oblak poudarja: »Srčni zastoj v Sloveniji preživi vsak deseti, če bi bili ljudje pravilno izobraženi in bi imeli dostop do defibrilatorjev, bi preživeli štirje od desetih.« Kljub temu le zadostno število naprav ne reši nobenega življenja. Vsak se lahko znajde v položaju, ko mora pomagati posamezniku, ki mu je zastalo srce, in za to je potrebna tudi pravilna izobrazba o uporabi defibrilatorja. Vsekakor pa defibrilatorji že rešujejo življenja. Naprave, ki jih je doniralo društvo AED, so v zadnjih nekaj tednih pomagale rešiti vsaj tri življenja.