Teden / Podnebna ignoranca

Za nami je eden najhujših vročinskih valov v zgodovini. Na velikem deležu Arsovih vremenskih postaj, ki jih je po Sloveniji 120, so bili doseženi temperaturni rekordi, na koprskem Markovcu je v nedeljo temperatura prvič presegla 40 stopinj Celzija. Najbolj poseben pa je bil ta vročinski val po tem, da so bile tudi najnižje temperature zelo visoke. Po poročanju Agencije RS za okolje (Arso) najbolj izstopa Vedrijan v Brdih, kjer se v nedeljo temperatura ni spustila pod 28,7 stopinje, kar je nov absolutni rekord najvišje najnižje temperature v vsej državi. Visoke najnižje temperature so še toliko bolj neprijetne, ker se ljudje niti ponoči ne morejo vsaj malo ohladiti. Najvišje absolutne temperature, 40,8 stopinje, kolikor je bilo leta 2013 izmerjeno na letališču Cerklje ob Krki, ta vročinski val, kot kaže, ni dosegel.

Arso je opravil poglobljeno analizo julijskih razmer in ugotovil, da je bil mesec »nadpovprečno topel, zelo skromno namočen in nadpovprečno osončen«. V primerjavi z julijskim povprečjem od leta 

1990 do 2020 je bil julij 2026 več kot dve stopinji bolj vroč, padavinski odklon pa je bil pri 50 odstotkih, padlo je torej pol manj padavin kot v povprečju. Oba dejavnika skupaj sta povzročila hudo sušo, ki se pozna v kmetijstvu, strokovnjaki pa sklepajo, da se bo slabša letina zaradi suše slej ko prej prelevila v zvišanje cen hrane. Z vidika večletnega obdobja se izrisuje jasna slika: vedno več je izredno vročih in izredno sušnih poletij, kar je posledica podnebnih sprememb. Seveda so od časa do časa izjeme, julij 2023 je bil recimo zelo namočen – takrat so se zgodile obsežne poplave – leta 2025 julij na primer ni bil tako nadpovprečno vroč.

Prav te izjeme pa izrabljajo podnebni skeptiki, ki nasprotujejo odločnejšemu ukrepanju za blažitev podnebnih sprememb. Med njimi je slovenski premier Janez Janša, ki priznava, da se podnebje spreminja, a dodaja, da ljudje na naravo nimamo prav posebnega vpliva in da se moramo spreminjajočemu se podnebju predvsem prilagoditi. »Narave ne moreš spreminjati, moramo se ji prilagajati,« je denimo rekel ob ogledu posledic ujme v Komendi junija letos.

V sredo, sredi vročinskega vala, pa je na omrežju X poobjavil članek Jordana Petersona, znanega ameriškega konservativnega demagoga, katerega razlaga je, da človeška dejavnost nima posebne vloge pri podnebnih spremembah in da nasprotno trdijo levičarji, ki hočejo z bojem proti podnebnim spremembam uveljaviti svoje gospodarske modele. To, da je podnebne spremembe povzročil človek, je v znanstveni skupnosti splošno sprejeto dejstvo.

Janša ima prav, ko pravi, da bodo podobne ujme, vročinski valovi in drugi ekstremni pojavi vedno pogostejši in da se moramo nanje pripraviti. A če se hkrati ne lotimo urejanja razmer, ki take dogodke sprožajo, se bodo težave eksponentno večale.