Teden / Skrite okoljske posledice

Zaprtje Hormuške ožine traja že od februarja, razprave o posledicah te zapore pa se osredotočajo predvsem na spreminjanje cen energentov, motnje v dobavni verigi in logistične ovire, ki bodo sledile ponovni vzpostavitvi običajnega prometa s plovili. Toda po nedavnem poročanju časnika The Guardian bi lahko dolgotrajna zapora ožine pomenila resno grožnjo tudi biotski pestrosti morij – ne le na območju Perzijskega zaliva, temveč tudi v širših morskih ekosistemih, povezanih z njim.

Izsledki raziskave skupine mednarodnih morskih biologov, objavljeni julija v reviji Biological Invasions, na katere se sklicuje Guardian, kažejo, da je v zalivu trenutno ujetih približno 1500 komercialnih plovil. Opozarjajo na nevarnost tako imenovanega biofoulinga – »obraščanja«. Velike tovorne ladje v pristaniščih navadno ostanejo do tri dni, kar ni dovolj dolgo, da bi se na delih, ki so pod gladino, razvile obsežnejše kolonije organizmov. Zdaj nekatera izmed teh plovil mirujejo že več mesecev.

Perzijski zaliv je zaradi visokih temperatur, velike slanosti ter dolgoletnih vplivov industrializacije in urbanizacije obremenjen ekosistem. Organizmi, ki v takšnih razmerah preživijo, so praviloma precej odporni. Tudi zato obstaja večja verjetnost, da bodo preživeli transport in se po izplutju ladij naselili v novih okoljih. Tam lahko postanejo invazivne vrste ali pa v lokalne ekosisteme vnesejo nove zajedavce in povzročitelje bolezni, na katere ta okolja niso prilagojena. Posebej ranljiva za takšne vdore so industrijska pristanišča, kjer so ekosistemi zaradi stalnih okoljskih pritiskov oslabljeni. Rešitev, ki jo ponujajo avtorji raziskave, je preprosta, čiščenje ladijskih trupov in varna odstranitev zbrane biomase. A opozarjajo, da ob odprtju ožine in ponovni vzpostavitvi prometa obstaja nevarnost prizadevanj za čim hitrejše izplutje, pri čemer čiščenje ladijskih trupov morda ne bo med prednostnimi nalogami.

Kot so leta 2025 opozorili v Združenih narodih, okoljske »posledice [oboroženih konfliktov] vplivajo na preživetje ljudi, spodbujajo razseljevanje ter prispevajo k nadaljnji nestabilnosti. Poleg tega pa lahko vztrajajo še dolgo po koncu spopadov.«