Naslovna tema / Velika menjava

Pred slabimi štirimi leti, 28. septembra 2022, je bil v državnem zboru potrjen rebalans proračuna za leto 2022. Sprejela ga je takrat nova, Golobova koalicija. Razlog? Proračun, ki ga je zapustila Janševa kovidna vlada, je bil neuravnotežen, za pokritje že podeljenih pravic v letu 2022 je manjkala več kot ena milijarda evrov, interni dokumenti finančnega ministrstva iz avgusta 2022 razkrivajo znesek 1,3 milijarde evrov! Med drugim ni bilo zagotovljenih 384 milijonov evrov za ukrepe iz desetega protikovidnega zakona, ki je bil sprejet decembra 2021, torej po sprejemu proračuna 2022. Manjkalo je 60 milijonov evrov za turistične bone, katerih veljavnost je Janševa vlada podaljšala v leto 2022, in 29 milijonov evrov za digitalne bone, tiste bone v vrednosti 150 evrov, ki so jih številni mladi unovčili za brezžične slušalke znamke Apple, potem pa jih poskušali prodati prek malih oglasov. Načrtovanih je bilo še 130 milijonov evrov premalo za transferje posameznikov in gospodinjstev, za 163 milijonov evrov je bilo podcenjeno vplačilo v proračun EU, predvsem zaradi pobranih visokih carin pri uvozu električnih vozil na evropski trg, šele z rebalansom je bilo zagotovljenih tudi 25 milijonov evrov za pomoč razseljenim iz Ukrajine. Vse to je nanizano v dokumentaciji iz avgusta 2022.

Tedaj niso sklicali vrste novinarskih konferenc, na katerih bi ministri in ministrice po istem scenariju javnost opozarjali, kakšno je finančno stanje prevzetih resorjev, namigovali na malverzacije predhodnikov in celo žugali s forenzičnimi preiskavami – medtem ko bi si sami kot strošek domnevno izropanega ministrstva omislili nov službeni avtomobil, ki bi ga prejeli v osebno uporabo, čeprav ministrstvo zanje najema šoferja s protokolarnim vozilom. To je namreč storil sedanji minister za kmetijstvo, krščanski demokrat Janez Cigler Kralj, in kritike seveda označil za »protidružinsko nastrojene«. Predvsem pa poleti 2022 ni bil nihče deležen ustrahovanj »svojih« ministric z odvzemom denarja ali okrepljenim nadzorom, zlasti ne finančno najšibkejši, kot so samostojni delavci v kulturi ali prejemniki socialnih pomoči.

Leta 2028 bo proračun ministrstva, pristojnega za vojsko, znašal 2,12 milijarde evrov in bo prvič presegel proračun ministrstva, pristojnega za socialo!

Sledile so prerazporeditve, aktivacija rezerv in 28. septembra 2022 je bil sprejet rebalans Janševega proračuna 2022: Golobova vlada je odhodke zvišala za 640 milijonov evrov, s 13,9 na 14,6 milijarde evrov, prihodke tudi zaradi ugodnejših davčnih prilivov za milijardo, z 11,5 na 12,5 milijarde evrov, s tem pa je primanjkljaj v rebalansiranem proračunu znižala z 2,4 na 2 milijardi evrov. Dejansko je nato ta dosegel 1,7 milijarde evrov ali tri odstotke BDP. Naj že tukaj opozorimo, da tudi izhodišča za letošnji rebalans, ki jih je pred dvema tednoma potrdila Janševa vlada, predvidevajo dvig odhodkov: letošnja poraba naj bi jih z rebalansom zvišala za skoraj 747 milijonov evrov, s 17,7 na 18,4 milijarde evrov. Rebalansirani prihodki še niso razkriti. A pred dnevi objavljeni podatki o realizaciji v prvem polletju kažejo ugodna gibanja, ključnih, davčnih prilivov je bilo za 6,7 milijarde evrov od 13 milijard, načrtovanih v celem letu. Že ekipa bivšega ministra Klemna Boštjančiča, ki je tik pred odhodom že začela pripravljati rebalans letošnjega proračuna, je predvidela, da se bo zgolj davka na dobiček letos nateklo za 120 milijonov evrov več, kot predvideva veljavni proračun (1,8 milijarde evrov). Da bo rebalans letošnjega proračuna potreben, sicer ni presenetljivo, kot leta 2022 so bile nekatere obveznosti prevzete po njegovem sprejemu, na primer podlaga za minimalno plačo, ki vpliva na socialne transferje, je bila izračunana decembra 2025, mesec dni po sprejemu proračuna.

A kljub nekaterim vzporednicam z letom 2022 je tokrat drugače.

Največjo klofuto ljudem, katerih resorna ministrica je, je v zadnjem mesecu dala ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc iz Janševe kvote SDS. V začetku julija je razglasila, da v proračunu ministrstva »po trenutnih podatkih« manjka 8,9 milijona evrov za tekoče financiranje vseh zakonskih in pogodbenih obveznosti do konca leta, od tega največ, 3,9 milijona, na postavki za samozaposlene v kulturi. Namesto zagotovila, da bo sredstva za »svoj resor« seveda brezkompromisno iskala, je začela izvajati predstavo oblastniškega maltretiranja. Serijsko in brez utemeljitev je sporočala, katere razpise in pozive v različnih fazah ustavlja ter komu jemlje sredstva. Izvajalce programov in projektov z že sklenjenimi pogodbami je celo pozvala, naj ne pošiljajo zahtevkov za izplačilo sredstev na podlagi veljavnih pogodb in opravljenega dela. Da je tak poziv »očitno zavajajoč in ne more pomeniti ravnanja v dobri veri«, je ta ponedeljek opozorila celo varuhinja človekovih pravic, pravnica Simona Drenik Bavdek ob opozorilu, »da se pogodbene obveznosti lahko spreminjajo le skladno z zakonodajo in s sklenjenim aneksom k pogodbi, in sicer le za bodoča razmerja in praviloma ne za nazaj«.

Trgovci z orožjem so Janševe namere že zaznali. Že nekaj dni po vrhu v Ankari sta bila na ministrstvu za obrambo javnosti nerazkrita lobista Patrie.

Še bolj grobo, skoraj sadistično, se zdi početje ministrice zato, ker gre za 8,9 milijona evrov. Ta znesek pomeni le 0,055 odstotka v 18 milijard evrov vrednem državnem proračunu, ob tem, da so ravno poslanci »njene« SDS s poslanci partnerskih Demokratov, NSi-SLSFokus in Resnice že maja uzakonili tako imenovani interventni zakon »za razvoj Slovenije«, ki bi po oceni fiskalnega sveta, neodvisnega skrbnika javnih financ, strukturno, torej trajno, vsako leto proračunski primanjkljaj povečal za okoli 900 milijonov evrov ali za več kot eno odstotno točko BDP. Naj povemo nazorneje: zakon bi na letni ravni prinesel luknjo, za kritje katere ne bi zadoščali niti trije celoletni proračuni ministrstva za kulturo, finančne pluse pa bi prinesel številnim privilegiranim skupinam. Z »razvojno kapico« bi odstotek ljudi, ki prejema najvišje plače (nad 7500 evrov bruto na mesec), manj plačeval v socialno blagajno in dobil dodatnih 146 milijonov evrov na leto. A interventni zakon za sedanje oblastnike ni težava – ampak celo prioriteta, kulturniški sektor pa se že mesec dni trese zaradi stokrat nižjega zneska. Ali ministrica Fridl Jarc verjame sama sebi, ko izjavlja »Odločno, odločno zanikam, da gre za kakršnokoli politično obračunavanje s katerimkoli kulturnim subjektom, ki deluje na področju kulture pri nas v Sloveniji. Gre izključno in samo za ugotovitev finančnega stanja«?

Ne, gre izključno in samo za prioritete. To kažejo tudi novi vladni dokumenti.

Ne gre pozabiti: zdravstveni minister Ostrc je bil kot poslanec Demokratov med predlagatelji interventnega zakona, 11. maja pa je zanj tudi glasoval.

Finančno ministrstvo Andreja Širclja je na zahtevo več medijev, tudi Mladine, pred dnevi le objavilo izhodišča za rebalans letošnjega proračuna ter razreze porab proračunov za leti 2027 in 2028. Ključno številko za letos smo že navedli: skupne odhodke proračuna namerava Janševa vlada povišati s 17,7 na 18,4 milijarde evrov. Te dokumente je vlada sprejela že 23. julija, a jih sprva ni razkrila. Na isti seji je vlada sprejela tudi drug pomemben dokument, tako imenovani okvirni načrt normativne dejavnosti za leto 2026, ki navaja zakone in predpise, ki jih nameravajo ministri in ministrice pripraviti prednostno.

In kaj ti dokumenti izrisujejo?

Začnimo z ministrico Fridl Jarc. Tudi njen proračun se bo z rebalansom povečal, za natanko 13,6 milijona evrov, z 282 na skoraj 296 milijonov evrov. To zvišanje pomeni, upoštevajoč določila zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi, da ne bodo izpolnjeni pogoji za spremembe obstoječih pogodb in morebitno zniževanje dodeljenih sredstev, so pred dnevi opozorili pri Pravni mreži za 

varstvo demokracije. Zakon namreč izrecno določa, da se pogodba o financiranju lahko spremeni le, če se »zmanjša obseg sredstev, ki je v državnem proračunu namenjen za kulturo«. Zakon torej govori o kumulativi, ne postavkah znotraj ministrstva.

Normativni program razkriva tudi druge načrte ministrice, kam bo usmerjala denar ministrstva. Med prednostne naloge je uvrstila novelo zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, s katerim bo »spremenila« pogoje za status nevladne organizacije na področju kulture in kriterije pri financiranju samozaposlenih. Da bo šlo za zaostritve, ni dvoma. Že v začetku septembra ob spremembah zakona o RTV napoveduje tudi spremembe zakona o medijih, »s prenovo določb o finančnih podporah«. Med nedavno ustavljenimi je bil tudi poziv, namenjen spodbujanju novih novinarskih zaposlitev in krepitvi stabilnosti uredništev. A sočasno napoveduje spremembe zakona o verski svobodi, s katerimi bo prispevke za socialno varnost uslužbencev cerkva zvišala s 60 na 100 odstotkov. S tem bo seveda daleč največ dobila katoliška cerkev. Če upoštevamo, da gre zdaj vsak mesec za prispevke duhovnikov, redovnic, redovnikov in podobnih iz proračuna 230.440 evrov, toliko je bilo zadnje nakazilo 30. junija, bi cerkev ob stoodstotnem kritju prispevkov dobila dobrih 384.060 evrov. Na letni ravni to pomeni okrog 1,8 milijona evrov javnega denarja več oziroma 4,6 milijona evrov namesto zdajšnjih 2,8 milijona evrov. Za občutek: drugi najvišji subvencioniranji dobivata Islamska skupnost in Srbska pravoslavna cerkev metropolija Zagrebško - Ljubljanska, trenutno vsaka po 4215 evrov na mesec. Ministrica bi hkrati verske objekte oprostila nadomestila za stavbno zemljišče ter uvedla strožje zahteve za registracijo cerkva in verskih skupnosti. Zdaj je potrebnih »najmanj deset polnoletnih članov«, ki so državljani ali imajo v Sloveniji stalno prebivališče. V registru je trenutno 61 »aktivnih« cerkva oziroma verskih skupnosti, zadnji vpisani sta budistična skupnost Palpung Ješe Čöling in letos registrirana Krščanska cerkev Božjega odrešenja – RCCG.

Za prispevke duhovnikov, redovnic in redovnikov bo država dala okrog 1,8 milijona evrov javnega denarja več oziroma 4,6 milijona evrov namesto zdajšnjih 2,8 milijona evrov.

A več denarja se ne obeta le katoliški cerkvi. Druga, pravilneje prva prioriteta Janševe vlade je orožje, zanj bo šlo vse več. Razkriti proračunski dokumenti kažejo, da bo že z letošnjim rebalansom proračun ministrstva za obrambo zvišan za 236 milijonov evrov, z 1,42 na 1,65 milijarde evrov. Prihodnje leto bo dosegel 1,82 milijarde evrov, leta 2028 pa bo prvič v zgodovini presegel dve milijardi evrov. Še več: leta 2028 bo z 2,12 milijarde evrov proračun ministrstva, pristojnega za vojsko, prvič presegel proračun ministrstva, pristojnega za socialo! V novi razdelitvi ministrstev je to ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, v katerem je denar za starševska nadomestila, otroške dodatke, invalidsko varstvo, denarne socialne pomoči, varstveni dodatek in podobne izdatke, ki najranljivejšim lajšajo življenje in delajo to državo socialno, kot jo določa 2. člen naše Ustave (»Slovenija je pravna in socialna država.«). Povedano še drugače: leta 2028 bo proračun ministrstva za obrambo za 50 odstotkov višji od veljavnega proračuna, proračun ministrstva, pristojnega za socialo, pa se bo sočasno zvišal za slabih devet odstotkov.

Objavljene številke zares ne presenečajo. Julijski vrh Nata v Ankari je pokazal, kako se premier Janša udinja Natu in »ruši« obrambne izdatke, ki jih je Natu priglasila bivša vlada. Pri Natu so namreč iz zadnjega izračuna izdatkov pri Sloveniji izločili več infrastrukturnih projektov, vrednih 360 milijonov evrov, med drugim tudi povečevanje zmogljivosti Luke Koper ter rekonstrukcijo in razširitev primorske in štajerske avtoceste, ki spadata v tako imenovani Natov koridor. Zaradi izločitve je bila Slovenija na julijskem vrhu Nata v Ankari označena kot edina članica z obrambnimi izdatki pod mejnima dvema odstotkoma BDP. A namesto da bi se Janša z Natom pogajal in poskušal doseči, da upošteva vsaj del izločenih projektov Slovenije, je raje osiral bivšo vlado in Natu obljubil dodatni denar za orožje. To nakazuje tudi preglednica, ki jo je ob ankarskem vrhu objavil Nato in ob podatku porabe za Slovenijo (1,18 milijarde evrov) vsebuje opombo, ki se začne: »To so dejanske številke na dan prisege nove vlade Republike Slovenije 4. junija 2026. Nova slovenska vlada je zavezana verodostojni izvedbi zavez, ki so bile skupaj dogovorjene na haaškem vrhu.« Trgovci z orožjem so načrte Janševe vlade že zaznali. Že nekaj dni po vrhu v Ankari, 10. julija, sta bila na ministrstvu za obrambo javnosti nerazkrita lobista Patrie. Sprejel ju je Uroš Korošec, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za logistiko, govorili pa so tudi o oklepnikih 8 x 8. »Pogovor je tekel tudi o nepodpisani pogodbi 8 x 8 med MORS, Finsko Vlado in Patrio. Pojasnil sem jima, da bodo pogodbo strokovne službe MORS proučile,« je v uradnem zapisu sestanka povzel Korošec in opozoril, da bo investicijska dokumentacija pripravljena znova, potencialni ponudniki pa pozvani, naj predložijo rešitve. Sedanji minister za obrambo Valentin Hajdinjak je sicer ob julijskem vrhu Nata v Ankari izrecno dejal, da pregledujejo vse možnosti, da bi lahko čim prej kupili osemkolesnike, ki jih Slovenija potrebuje za izpolnitev Natovih ciljev zmogljivosti. Ob ponovnem obisku lobistov Patrie je zanimivo naključje, da je ravno v ponedeljek portal Oštro razkril epilog, povezan s prejšnjim poslom s Patrio. Oštro je razkril, da je Janša za zaporno kazen v aferi Patria, ki jo je na Dobu prestajal od junija do decembra 2014, od države skupaj z zamudnimi obrestmi prejel nekaj več kot 110.000 evrov odškodnine. Janša, ki je zahteval bistveno več (901.119,96 evra plus obresti), je bil obsojen »za kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje«, nato pa je aprila 2015 ustavno sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje, a je septembra 2015 brez epiloga zastarala.

V gradivih vlade izstopa še en podatek. Proračun ministrstva za zdravje se bo z rebalansom letos zvišal z 833 na 876 milijonov evrov, v letih 2027 in 2028 pa naj bi se, upoštevajoč vladno dokumentacijo, znižal na 805 oziroma 825 milijonov evrov. Z ministrstva za finance odgovarjajo, da je to »predvsem« posledica načrtovanja kohezijskih sredstev, ki da ne pomeni dejanskega zmanjšanja sredstev za izvajanje programov ministrstva za zdravje. Trdijo, da je evropski denar ob načrtovanju proračuna na ministrstvu za kohezijo, ta ga nato razporeja na projekte. Letos naj bi bil ta denar že razporejen na ministrstvo, v razrezih 2027 in 2028 še ne. Ali je v ozadju nižjih številk kaj drugega, bo jasno kmalu.

Minister za zdravje Tadej Ostrc sicer med prednostne naloge uvršča podelitev koncesij za specializirane zdravstvene dejavnosti. Sprejem koncesijske uredbe napoveduje še letos, katere dejavnosti bo razpisal, še ni jasno. Apetiti so veliki tudi med sodelavci Janševih vlad. »Prav gotovo se bomo prijavili na razpise za pridobitev koncesije,« nam je junija potrdil Ivan Simič, davčni svetovalec ter večinski solastnik in eden od direktorjev klinike Crystal, ki zdaj posluje z izgubami. Pod prejšnjo vlado je ministrstvo na dveh razpisih, v letih 2023 in 2025, podelilo le koncesije v zobozdravstvu. Na prvem razpisu leta 2023, ko je bil Ostrc državni sekretar pri takratnem zdravstvenem ministru Danijelu Bešiču Loredanu, je eno od treh koncesij za področje oralne in maksilofacialne kirurgija dobil zobozdravstveni zavod Vegina, kjer je Ostrc delal in kjer bo tudi zdaj kot minister delal osem ur na teden. Leta 2025 je ministrstvo razpisalo tudi koncesije za dejavnosti oftalmologije, psihiatrije, interne medicine s pnevmologijo, pediatrične alergologije in klinične psihologije, a ni izbralo nikogar in je ustavilo postopek.

Pomembne cilje Janševe vlade na področju zdravstva pa razgalja že omenjeni »razvojni zakon«. Nikakor ne gre pozabiti, da je bil zdajšnji zdravstveni minister Ostrc kot poslanec Demokratov med predlagatelji zakona, 11. maja pa je zanj tudi glasoval. Zakon odpira vrata za odtok kadrov in denarja iz javnega v zasebno zdravstvo, odpravil bi prepoved dela zdravnikov kot samostojnih podjetnikov v javni mreži, koncesionarjem, ki prejemajo javni denar, bi omogočil, da presežke porabljajo za karkoli, ne več zgolj za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti. Hkrati bi zakon z davčnimi odpustki pomagal drugim privilegiranim skupinam, kot so najemodajalci.

Prva bitka je dobljena, ustavno sodišče je povozilo samovoljo Janševe večine, ki je poskušala preprečiti referendum o zakonu: 1. septembra se začne zbiranje 40.000 overjenih podpisov za razpis zakonodajnega referenduma proti zakonu.