V središču / Veliki jesenski spopad

Ko je ustavno sodišče v ponedeljek popoldne sporočilo, da je odločitev poslanske večine, ki je prepovedala začetek postopkov za zbiranje podpisov za sklic referenduma o zakonu o interventnih ukrepih, napačna, da je torej o tej temi mogoče izpeljati referendum, je v politiki završalo. Sindikati, ki so pobudniki referenduma, so bili zadovoljni, takisto so bile zadovoljne opozicijske stranke, na vladni strani pa so se začeli mrščiti. Po njihovem mnenju je omenjeni zakon pot do boljše, razvitejše, uspešnejše Slovenije. Zaradi odločitve ustavnega sodišča pa naj bi bila Slovenija ponovno »razvojno blokirana«. Še najbolj pomenljivo je bilo sporočilo predsednika vlade Janeza Janše. Zapisal je, da ustavni sodniki »branijo od levičarske politike povzročeno škodljivo stanje, zaradi katerega nas je Hrvaška prehitela po neto plačah. Kje je modrost ustavnega sodišča iz decembra 2012?« To, da je Hrvaška pri plačah prehitela Slovenijo, je neresnična politična puhlica, nevredna resnega komentarja. Zanimivejši je Janšev spomin na leto 2012. Ustavno sodišče je v tistem času prepovedalo referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Bila naj bi protiustavna, saj naj bi bilo z odložitvijo uveljavitve obeh zakonov ogroženo »učinkovito delovanje pravne in socialne države«, »zdravstveno varstvo« in »pravice invalidov«. Tedanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič je dejal, da naj bi bilo na mizi vprašanje »zrušitve države«. Leta 2012 je v Sloveniji vladala histerija. Janez Janša, ki je takrat vodil svojo drugo vlado, je ponavljal, da bomo postali nelikvidni in da državi grozi finančni zlom.