Prijatelji Izraela / Argument moči

Ko so se te dni pojavili posnetki Alexa Holderja, britanskega režiserja, ki je več let snemal življenje Lindseyja Grahama, nedavno preminulega ameriškega republikanskega senatorja, se je v stranski vlogi znašel Robert Golob. Objavljen je bil posnetek telefonskega pogovora, kjer je Grahamu predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu dejal, da je Robert Golob »verjetno najbolj sovražni premier ali voditelj države v Evropi«. Oba politika sta se namreč pogovarjala o tem, kako se je zaradi zdravstvenih razlogov umaknila sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča Romunka Iulia Motoc, zamenjala pa jo je Slovenka Beti Hohler.

Zaradi razkritega posnetka je Golob izjavil, da njegova vlada ni klonila pod izraelskimi pritiski. »Ko vojni zločinec, čigar vlada je pobila na deset tisoče nedolžnih otrok v Gazi, o meni pravi, da sem mu najbolj sovražen evropski voditelj, to jasno pove, da je bila naša vlada na pravi strani zgodovine.« A bodimo resni, posnetek pogovora je drobec v veliki zgodbi prekrivanja in laganja, ki ni uperjena zoper nekega politika manjše evropske države. Glavni cilji Izraela so Mednarodno kazensko sodišče ter njegovi sodniki in tožilci. Med njimi Beti Hohler, ena izmed treh sodnikov predobravnavnega senata, ki je novembra 2024 izdal nalog za prijetje Netanjahuja in njegovega ministra za obrambo Galanta.

Napadi Izraela na sodišče so se začeli prej. Leta 2015 je k sodišču pristopila Palestina, mesec dni kasneje pa je tedanja glavna tožilka Fatou Bensouda začela preučevati položaj v Palestini. Kot so razkrili pri Guardianu, sta tožilka in njena ekipa takoj postali tarči različnih izraelskih obveščevalnih služb, vdirali so v njuno elektronsko komunikacijo, na dom tožilke je nekdo poslal kuverto, polno gotovine, v New Yorku pa jo je med pogovorom s predsednikom Konga Kabilom kar naenkrat zmotil Josi Cohen, tedanji šef Mosada, in ji osebno grozil. Ker je tožilka vse skupaj razkrila, je Izrael začel kampanjo za diskreditacijo njenega moža, septembra 2020 pa je Trumpova administracija zoper njo uvedla še sankcije – gotovo tudi zato, ker je sodišče odobrilo preiskavo vojnih zločinov ameriške vojske v Afganistanu.

Ko se je iztekel njen devetletni mandat, je tudi njen naslednik Karim Khan postal žrtev ustrahovanj in nadzora. Vse skupaj je doseglo vrh pred dnevi, konec julija, ko je bil Khan zaradi obtožb o neprimernem odnosu in spolnem nadlegovanju mlajše uslužbenke razrešen. Razrešili so ga predstavniki držav članic sodišča zaradi izsledkov neodvisne preiskave. Ne moremo trditi, da se je ponovila zgodba o Julianu Assangeu, ni neposrednih dokazov, da se za vsem tem skriva Izrael, res pa je, da so te obtožbe zoper tožilca prišle prav za omadeževanje sodišča. Danny Danon, izraelski veleposlanik pri Združenih narodih, je za Trumpov Fox tako izjavil, da suspenz tožilca dokazuje, da je »sodišče gnilo do obisti. Zdaj je čas, da prekličejo absurdne obtožnice zoper premiera Netanjahuja.«

Država Izrael ni pogodbenica Rimskega statuta. Prav tako njegove pogodbenice niso ZDA, Rusija in Kitajska. Kako velike države razumejo mednarodno pravo, dobro kaže primer omenjenega senatorja. Graham je tako leta 2023 izjavil, da je nalog sodišča za Putinovo prijetje »velik korak v pravo smer«. Ko pa je Rusija zoper senatorja izdala še svoj zaporni nalog, pa je dodal, da se bo z veseljem »podredil pristojnosti mednarodnega kazenskega sodišča«, če bo to storil tudi Putin. Sledil je preobrat. Ko je sodišče napovedalo preiskavo zoper Netanjahuja, naj bi Graham dejal, o tem je na CNN govoril Khan, da je bilo mednarodno sodišče »ustvarjeno za Afriko in nasilneže, kot je Putin, ne pa za demokracije, kot je Izrael«. Nato je Graham v ZDA lobiral zoper sodišče in podpiral sankcije. In te sankcije so se res zgodile. Februarja 2025 je Trump podpisal izvršni ukaz zoper Khana, junija istega leta še zoper štiri sodnice, med njimi tudi slovensko, avgusta pa zoper še nekaj drugih sodelavcev. Beti Hohler danes ne more uporabljati plačilnih kartic, nedosegljivi so postali njeni bančni računi, ne more uporabljati niti Amazona, PayPala in storitve ICloud.

Slovenija in kasneje tudi Španija sta zaradi sankcij evropsko komisijo pozvali, naj sproži »akt o blokiranju«, ki naj bi zaščitil neodvisnost sodišča. Evropska komisija je sankcije sicer obsodila, a akta ni uporabila. Kdo ve, morda pa bo vlada Janeza Janše pri prizadevanju za zaščito mednarodnega prava in slovenske sodnice uspešnejša, kot je bila Golobova.