Film / Palestina 36

za

Prva intifada. Do leta 1936 so Palestinci – aktivistični časopisni urednik (Dhafer L’Abidine), njegov mladi šofer (Karim Daoud Anaya), njegova žena (Yasmine Al Massri), sicer novinarka (ki piše pod moškim psevdonimom), radikalizirani pristaniški delavec (Saleh Bakri), mati korajža (Hiam Abbass) ipd. – že tako naveličani britanskega kolonialnega diskriminiranja in zatiranja ter favoriziranja Judov, da se začnejo čedalje bolj upirati ( ja, prva intifada je med letoma 1936 in 1939 potekala proti Britancem, zato Jude – sionistične naseljence – vidimo le od daleč), kar okupatorji, Izraelci pred Izraelci, ki jih tu vodi visoki komisar Jeremy Irons (medtem ko za represijo skrbi kvazinacistični stotnik Robert Aramayo), takoj razglasijo za teror, s čimer ustvarijo »moralno« pretvezo za kolektivno kaznovanje (slišimo tudi britanski poziv h gradnji zidu, ki bo te »živali« ločil od »nas«), vse to pa tole epsko magnolijsko fresko – polno malih stresnih dram o kolonialnem sadizmu, diplomatski naivnosti, radikalizaciji (»Kruh ali krogle?«), generalnem štrajku, narodnoosvobodilnem boju, jezi, kmečki vstaji, neustrašnosti, izdaji, plenjenju, razlaščanju, delitvi ozemlja, Peelovi komisiji, mučeništvu, spirali nasilja, zatonu imperija, rojevanju Novega in dinamitu, ki povsem razbije mit o tem, da je bila Palestina pred letom 1948 nenaseljena – formatira kot zgodbo o izvoru sodobne izraelske vizije »končne rešitve palestinskega vprašanja«. (art)