+ + +
Založniške začetke londonskega elektronskega čarovnika Kierana Hebdna je zaznamoval počasnejši tempo spajanja folka in elektronike, v čemer velja za nespornega pionirja, vendar njegova glasba že dolgo nima več zveze s tem nazivom. Že nekaj časa je usmerjen drugam, predvsem v povsem funkcionalno, plesno glasbo. Njegovi prvi albumi so bili skrbno sklenjene celote, ki »pripovedujejo zgodbe«.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
+ + +
Založniške začetke londonskega elektronskega čarovnika Kierana Hebdna je zaznamoval počasnejši tempo spajanja folka in elektronike, v čemer velja za nespornega pionirja, vendar njegova glasba že dolgo nima več zveze s tem nazivom. Že nekaj časa je usmerjen drugam, predvsem v povsem funkcionalno, plesno glasbo. Njegovi prvi albumi so bili skrbno sklenjene celote, ki »pripovedujejo zgodbe«.
Potem so sledile zbirke plesnih orodij, sledili so tudi različni psevdonimi. Njegova nova plošča z ne samo nemogočim, temveč preprosto neizgovorljivim naslovom, ki jo zato imenujemo z nadomestnim naslovom Wingdings, pa je (ponovno) manj ambiciozen zavoj stran od pestrih pret eklih dolgometr a -žnih praks. Če ob klobasi neberljivih simbolov pomislimo na piflarsko internetno glasbo v dobi razmaha računalniško generirane glasbe, ustvarjene s cenenimi orodji, vtis zavaja. Gre za venček impresivno dodelanih skladb izjemnega razpona intenzivnosti. Album se začne v (tako) počasnem tempu, da pomislimo na folktronske začetke njegovega krovnega projekta Four Tet. V nadaljevanju zavije marsikam in prav to je največji čar te zbirke posnetkov.
Four Tet z vmesno postajo med velikopoteznimi dolgometražci in eklektično zbirko domiselnih utrinkov
Poleg utrinkov klasično zvedavega raziskovanja, ki ga zaznamuje kirurška natančnost, ploščo spremljajo tudi povsem plesne, predvidljivo aranžirane houserske bombice, pri katerih nekoliko težijo
predvidljivi vzponi festivalske elektronike za množice. Wingdings deluje kompilacijsko, kot majhno igrišče, na katerem se najde prostor za utrinke ambientalne glasbe, downtempa, čisto klubskih (če ne kar stadionskih) plesnih orodij in IDM-a, ki spomni na pionirska devetdeseta leta. Zaporedje posnetkov bi lahko bilo tudi naključno, saj si sledijo precej različni konteksti. Four Tet v osmih posnetkih naniza paleto ritmov, intenzivnosti, razpoloženj, kot jih nekateri producenti ne zmorejo v celotni karieri. A niz sočasno ne zveni grobo, prav povsod pa so vseprisotni prepoznavne podrobnosti, teksture, hreščanje, miniaturni zvokci in (mikro) melodije.
M anjša ir onija je, da je album z novim psevdonimom v celoti fourtetovsko zaznamovan (s prepoznavnimi melodijami), paradoks pa se skriva v tem, da mu nova »anonimnost« dopušča, da plošček v sami dramaturgiji ni dodelan, premišljen in preračunljiv, da lahko bolj sproščeno, brez velikih pričakovanj zainteresirane javnosti – ta so vedno ogromna – zbirko posnetkov zajame v ohlapnejšo celoto. Nekateri Four Tetovi albumi so ne samo sproducirani, temveč tudi skurirani in sestavljeni »v nulo«, spet drugi se šibijo pod težo nosilnih konceptov, Wingdings pa je vmesna postaja s prgiščem natančno narejenih komadov.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.