Ali obveščevalne službe res potrebujejo več pooblastil?

Nemške obveščevalne službe bodo spričo naraščajočih hibridnih in varnostnih groženj dobile bistveno več pooblastil. Vlada v Berlinu je namreč danes sklenila razširiti pooblastila, ki obveščevalnim službam omogočajo obsežnejše zbiranje podatkov ter aktiven boj proti sabotažam in kibernetskim napadom. Opozicija je kritična.

V primerjavi z obveščevalnimi službami v državah, kot sta Združeno kraljestvo in Francija, so pooblastila nemških obveščevalnih agencij zelo omejena, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vlada, ki jo sestavljajo krščanski demokrati (CDU) kanclerja Friedricha Merza, Krščansko-socialna unija (CSU) in socialdemokrati (SPD), je zato danes odobrila obsežno reformo na tem področju.

"Naše obveščevalne službe razvijamo v prave obveščevalne službe," je povedal notranji minister Alexander Dobrindt. "Da bi lahko delovale enakovredno s partnerskimi službami po vsem svetu, nemške obveščevalne službe potrebujejo večja pooblastila," je dodal in opozoril, da je Nemčija vsakodnevno tarča hibridnih napadov.

"Da bi lahko delovale enakovredno s partnerskimi službami po vsem svetu, nemške obveščevalne službe potrebujejo večja pooblastila."

Predlog reforme Zvezni obveščevalni službi (BND) in Uradu za zaščito ustavnega reda (BfV) prvič podeljuje pooblastila za operativno posredovanje v določenih primerih. V prihodnje bi lahko obe aktivno delovali in ukrepali med sovražnimi operacijami, kot so kibernetski napadi.

To vključuje nevtralizacijo računalniških sistemov v primeru kibernetskih napadov, uničenje podatkov in izvajanje sabotaž, in to ne le na ozemlju Nemčije, temveč tudi v tujini.

BND, ki je odgovorna za tuje obveščevalne dejavnosti, in BfV, pristojna za notranje protiobveščevalne dejavnosti, se trenutno osredotočata na zbiranje informacij brez pooblastila za aktivno ukrepanje, kar je v pristojnosti policije.

Uporabe sile proti posameznikom v tujini bo nemškim obveščevalcem načeloma še naprej prepovedana, s čimer se bodo še vedno razlikovali od tujih obveščevalnih služb, kot so ameriška CIA, izraelski Mosad ali francoski DGSE.

Opozicija je do predlagane reforme kritična, predvsem zaradi nejasne ločitve pristojnosti obveščevalnih služb in policije. Reforma, o kateri se je razpravljalo več mesecev, naj bi začela veljati prihodnje leto, če jo bo bundestag odobril, poroča dpa.

Nemčija je v zadnjih letih izpostavljena povečanemu številu kibernetskih napadov in sabotaž, zlasti od začetka ruske agresije proti Ukrajini leta 2022.