Teden / Kako ohladiti mesto?

Vztrajanje vročinskega vala je Mestno občino Ljubljana spodbudilo, da je občanom, željnim ohladitve, omogočila brezplačen vstop na javna kopališča. Začasno koristen ukrep, a težavo rešuje predvsem na individualni ravni. Treba bi bilo razmisliti, kako učinkoviteje ohladiti mesto.

Zaradi večjih betoniranih površin, prometa, industrije in gostote prebivalstva se mesta segrevajo bolj kot manjši kraji. Pomemben del odgovora so zelene površine. Kot navajajo v MOL, »drevesa s senčenjem in izhlapevanjem vode učinkovito znižujejo temperaturo okolice ter izboljšujejo kakovost bivanja v mestu«. Še posebej pomembna so na območjih, kjer se pogosteje zadržuje več ljudi, tudi tistih iz ranljivih skupin.

Prostorož, nepridobitni urbanistični studio, predlaga preureditev zunanjih prostorov pred UKC Ljubljana, kjer po njegovem mnenju primanjkuje sence in prostorov za počitek, ploščad pa je na že tako ali tako gosto pozidanem območju z gostim prometom. Kot pravijo, bi že »majhen trg, dodatna klop, svetel paviljon, urejena zelenica in drevo« pomembno izboljšali počutje.

Prestolnica naj bi se sicer redno ozelenjevala, pravijo na ljubljanski občini. Vsako leto naj bi »v okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah zasadili od 300 do 600 drevorednih dreves.

Številna drevesa dodatno sadimo v sklopu prenove ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvi novih površin.« Na podlagi tako imenovane Vizije Supermesto 2045 pa bi lahko do leta 2045 kar 76 odstotkov Ljubljane sestavljale zelene površine.

Ozelenjevanje je morda res prvi korak k prijetnejšemu bivanju na zunanjih površinah, pomembno pa je tudi vprašanje hlajenja stavb. Klasične klimatske naprave učinkovito ohlajajo notranje prostore, vendar pri tem porabljajo veliko električne energije, med delovanjem oddajajo toploto v okolico in prispevajo k segrevanju mestnega ozračja.

Na Dunaju že 20 let deluje sistem, ki teži k hlajenju prostorov brez sproščanja in porabe dodatne energije. Prva hladilna centrala je tam začela obratovati leta 2006, danes pa z daljinskim hlajenjem oskrbujejo že več kot 300 stavb, med njimi bolnišnice, mestne stavbe in nekatere stanovanjske objekte. Sistem za hlajenje izkorišča vire energije, ki so že na voljo – odpadno toploto iz sežigalnic odpadkov, obnovljivo električno energijo ali hladilno moč Donavskega kanala. S tem se zmanjšuje potreba po številnih posameznih hladilnih napravah in preprečuje, da bi se odvečna toplota neposredno sproščala v mestno okolje.

Kar se tiče daljinskega hlajenja v Ljubljani, so predstavniki občine že pred leti za Mladino povedali, da ga v kratkem ni mogoče pričakovati. Letos so odgovor le ponovili: »Uvedba daljinskega hlajenja je zelo zahteven projekt, predvsem finančno in prostorsko, manj tehnološko, zato si ga v bližnji prihodnosti ob drugih izzivih težko privoščimo. Daljinsko hlajenje ves čas deluje v športnem delu Stožic, predvideno je tudi v trgovskem delu.« V ljubljanski občini sicer smelo napovedujejo velike posege v Stanežičah, kjer naj bi zraslo 7000 novih stanovanj. Morda pa bi lahko tam vpeljali rešitve, ki bi meščanom omogočile lažje življenje tudi v času vročinskih valov.