Ekonomija / Dr. Bogomir Kovač: Jesensko razodetje

Gordijski vozel glede mogočega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) je ustavno sodišče končno presekalo v začetku avgusta 2026. Razveljavilo je parlamentarni sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o razvpitem zakonu. Omnibusni zakon je problematičen pravni instrument. ZIURS je izsiljena politična rešitev z negativnimi fiskalnimi in socialnimi posledicami. In tu tiči svojevrsten paradoks tega politično-ekonomskega trka. Vladi bi referendumski poraz politično škodil, ekonomsko pa celo koristil. Opozicija bi z zmago politično pridobila, toda ekonomsko ogrozila neposredne koristi svojih volivcev. Zmaga ali poraz na referendumu zato za nobeno stran ni enoznačna. V igri vlade, opozicije in volivcev vsak meri svoje interese, koliko kdo dobi in kaj izgubi. Individualizacija koristi v soočanju s kolektivizacijo stroškov vodi v konflikt dveh razvojnih modelov države, oboje pa v iskanje ustrezne referendumske volilne koalicije. V politični presoji srednjega volivca je ZIURS stična točka med ideologijo, politiko in ekonomskim razvojem. In ta trojni zalogaj presega profanost argumentov z obeh političnih strani. Na to je delno opozorilo tudi ustavno sodišče. De profundis velja v krščanski deželi za spokorni psalm.

Zgodbo poznamo. Zmagovita koalicija je v svoji politični trgovini še pred nastopom Janševe vlade pohitela z omnibusnim zakonom, ki posega na deset področnih zakonov države. Ker vsebuje vrsto členov o davkih in obveznih dajatvah, o njem referenduma ni mogoče razpisati, je sklenil državni zbor. Sindikati in civilna družba so to opredelili kot politično zlorabo, ker ZIURS vsebuje vrsto določil z drugih sistemskih področij socialne države. Ustavno sodišče je skoraj soglasno odločilo, da so vsebine sistemskih sprememb v zakonu pomembnejše od spornih davčnih določb. Število davčnih opredelitev ne more izničiti pomembnosti ostalih, omnibusna tehnika pa je povsem neprimerno pravno orodje za takšne institucionalne posege. Če zakon hkrati ureja davke, trg, dela, pokojnine, zdravstvo, socialne transferje in še kaj, potem smiselno odločanje ni mogoče. Gre za zlorabo načel pravnega reda, ustavne pravice do ljudske presoje o vsebinah, ki ne spadajo med referendumske izjeme. Odločitev ustavnega sodišča je zato ključni branik slovenske demokracije.

Frontalni napad koalicijskih jurišnikov na ustavno sodišče je seveda pričakovan, radikalizacija odzivov pa kilavo povolilno demokracijo potiska na rob ustavne krize. Toda Janša tega tveganja politično ne bo sprejel, zaradi EU in lastnega preživetja. Z ekonomskega vidika referendum lahko upočasni dobre in prepreči slabe reforme. ZIURS so razglasili za razvojni zakon, dejansko pa je že sedaj povzročil zastoj pri spremembah in zmanjšal legitimnost reform. Če bo zakon zavrnjen, leto dni ne bo potrebnih sprememb, in to je bilo neumno tveganje. Izguba demokratične legitimnosti ekonomskih ukrepov je politični problem, odločitev ustavnega sodišča pa je kot bumerang zamejila želeno hitrost desne janšistične revolucije. Slaba ocena nezmotljivega stratega nove republike.

Toda vse še ni izgubljeno. Če bodo volivci zakon zavrnili, vlada lahko dobi politični alibi, da je ukrepe želela izvesti, toda ljudstvo je bilo proti. ZIURS hkrati prinaša dodatne fiskalne obveznosti in vlada je 900 milijonov dejansko prenesla v proračun za leto 2027. Njegovo triletno povečanje je torej 2,5 milijarde v obdobju 2006–2028, kar presega fiskalni fiasko Golobove vlade. Torej je za Janševo vlado politično izgubljen referendum skoraj ekonomska nuja. Opozicija ima drugačne težave. ZIURS prinaša ljudem neposredne koristi, davčne olajšave, višje transferje, ugodnejše pogoje poslovanja, kar bo otežilo mobilizacijo volivcev proti zakonu. Vlada bo lažje dokazovala konkretne koristi za ljudi, opozicija pa bo ujeta v abstraktnejše okvire pomembnosti solidarnosti in javnega sektorja, socialne države in neenakosti. Asimetrija je očitna, osebni račun je jasen, družbeni pa ne, poleg tega vlada lahko prikazuje sedanje spremembe, opozicija pa sistemske posledice v prihodnosti. Vlada lahko ZIURS spremeni v igro preprostih pozitivnih številk, opozicija pa v težje dokazljive višje prihodnje stroške javnih storitev. Na dolgi rok pa smo običajno politično mrtvi.

Na referendumu bo treba ZIURS prevesti v koalicijo konkretnih interesnih skupin. To ni samo davčni zakon s socialnimi začimbami, ni niti »desni« in niti »levi« zakon, za ali proti vladi in janšizmu. Vsebuje paket politično-ekonomskih ukrepov, ki zadeva različne deležnike. Največji politični kapital opozicije bo »socialna kapica« za najbogatejše, argument vlade pa nižji DDV za drago hrano in druge olajšave. Osrednji ideološki boj bo na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Vlada bo stavila na širino koristi za ljudi, opozicija na njihovo koncentracijo. ZIURS prinaša majhne koristi za veliko ljudi in velike koristi za peščico najbogatejših. Videli bomo igro prestolov izgubljenih gospodarjev prstanov.

Vladni in opozicijski referendumski optimum bo odvisen od argumentov in političnega stanja v državi. Demokratični refleks je še živ, politične stave pa so ekonomsko negotove. Optimisti bodo v njem videli izbiro med neoliberalnim in socialnim razvojem države, pesimisti staro odločanje za Janšo ali proti njemu. Zmagovalna socialnoekonomska politična koalicija je za zdaj skrivnost jesenskega razodetja. Bog se nas usmili!