Intervju / »Generacija Z je manj spolno aktivna od starejših generacij«

Anamarija Šiša (rojena leta 1991 na Reki) je doktorica znanosti na področju medijskih študijev. Pedagoško in raziskovalno delo opravlja pod okriljem Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V raziskovalnem delu se osredotoča na digitalno intimnost s poudarkom na tehnologijah sodobnega zmenkovanja. V pogovoru za Mladino je med drugim spregovorila o evoluciji aplikacij za zmenke, njihovi vlogi v sodobnih intimnih odnosih, o algoritmih, ki krojijo naš izbor potencialnih partnerjev in partneric, o igrifikaciji zmenkovanja in zahrbtnih pasteh neskončne izbire.

Kako je potekala evolucija aplikacij za zmenke?

Tehnološko posredovano iskanje potencialnih partnerjev in partneric je precej starejše od spleta. Že osebni oglasi v časopisih so temeljili na ideji, da je intimnost in partnerstvo mogoče najti s pomočjo medijev, zametke digitalnega posredništva pa najdemo že v šestdesetih letih 20. stoletja, v času prvih računalnikov. V devetdesetih letih so se pojavila prva spletna mesta za zmenke, med katerimi je bil najbolj priljubljen Match.com. Za njim stoji podjetje Match Group, ki ima danes v lasti Tinder in številne druge aplikacije za zmenke. Z razvojem mobilnih tehnologij so se pojavile aplikacije, ki ljudi povezujejo tudi na podlagi geolokacije. Prva je bila Grindr, namenjena predvsem moškim, ki iščejo moške, kmalu zatem pa se je pojavil Tinder, usmerjen predvsem v heteroseksualne uporabnike. To sosledje ni naključno. Marginalizirane skupnosti so bile od nekdaj zelo iznajdljive pri vzpostavljanju prostorov, kjer se lahko varno spoznavajo s potencialnimi partnerji in partnericami, ter tudi pri osmišljanju načinov, kako se prepoznati v širši skupnosti. Morale so si izboriti svoj prostor zunaj prevladujoče heteronormativne ideologije.