V središču / Svež veter z leve v ZDA

Novembra lani je v New Yorku, verjetno še vedno najpomembnejšem mestu na svetu, na županskih volitvah slavil demokratski kandidat Zohran Mamdani, ki je z učinkovito kampanjo, s katero se je približal prebivalcem mesta, premagal Andrewa Cuomota, ki ga bi sredinsko krilo demokratske stranke raje videlo na čelu največjega mesta. Na drugem koncu države, v Seattlu, je na volitvah ob istem času dotedanjega župana Brucea Harrela za las (0,73 odstotne točke) premagala lokalna aktivistka Katie Wilson. Novembra letos bo za županjo Washingtona za demokratsko stranko kandidirala Janeese Lewis George, ki ima zmago tako rekoč že v žepu, saj tamkajšnja prestolnica v moderni dobi nikoli ni imela župana, ki ne bi prihajal iz demokratske stranke – tudi tokrat ni znakov, da bi se to spremenilo.

Kaj imajo ti trije politiki skupnega, poleg tega da so demokrati? So samooklicani demokratični socialisti in javno izražajo nezaupanje do kapitalističnega ekonomskega sistema. Da bi kakršenkoli socialist zmagal na volitvah v kateremkoli ameriškem mestu, je bilo pred nekaj desetletji nepredstavljivo. Pred dvema tednoma pa je anketa, ki jo je za medijsko hišo CNN izvedlo podjetje SSRS, pokazala, da se približno tretjina demokratskih volivcev opredeljuje kot demokratični socialisti. Demokratičnosocialistični volivci so v povprečju mlajši, manj premožni ter manj izobraženi od bolj sredinskih kolegov, med njimi je večji delež belcev. So bolj politično motivirani in aktivni kot drugi volivci demokratske stranke.

Demokratska stranka v ZDA jutri še ne bo postala socialdemokratska, kaj šele socialistična, a posamezni kandidati, ki so demokratični socialisti, dokazujejo, da so izvoljivi.

Politični dogodek leta bodo letos v Združenih državah Amerike nedvomno vmesne volitve, na katerih bodo Američani 3. novembra na nacionalni ravni izbrali vseh 435 predstavnikov v predstavniškem domu, spodnjem domu kongresa, in 35 od 100 senatorjev v zgornjem domu kongresa. Predstavniki imajo namreč le dvoletni mandat, senatorji pa kar šestletnega. Pred novembrskimi volitvami imata obe stranki svoje volitve, na katerih izberejo kandidata stranke. Za zdaj je na strankarskih volitvah demokratov po državi zmagalo sedem kandidatov, ki se opredeljujejo kot demokratični socialisti oziroma jih podpira organizacija Democratic Socialists of America (DSA).

Med njimi sta kandidatki, ki branita svoj predstavniški stolček, bolj znana Alexandria Ocasio Cortez iz New Yorka, eden od obrazov demokratičnega socializma v ZDA, in Ilhan Omar iz Minnesote. Preostala peterica bodo v predstavniškem domu novinci. V naslednjem mesecu, ko bo še nekaj strankarskih volitev, se jim lahko pridruži še kak kandidat. Ti bodo v predstavniškem domu, kjer bodo demokrati glede na trenutne napovedi osvojili okoli 230 sedežev od 435, pomenili zelo majhen delež, pa vendar večji kot kadarkoli prej. V senatu je trenutno en demokratični socialist, Bernie Sanders, ki letos ne bo voljen, lahko pa bi se mu pridružil še Abdul El Sayed iz Michigana, ki je pred tednom dni na strankarskih volitvah premagal sredinsko demokratko Haley Stevens. Sam se sicer ne opredeljuje za socialista, a je njegov program na las podoben drugim demokratičnim socialistom. Moral bo zmagati še novembra na splošnih volitvah, kar bo v Michiganu, zvezni državi, kjer so demokrati in republikanci bolj ko ne izenačeni, velik izziv.

Kljub majhnemu številu pa so volilne zmage demokratičnih socialistov po ZDA povzročile veliko paniko v vodstvu demokratske stranke in v centrih moči, ki podpirajo demokratski establišment. Jonathan Cowan, direktor mislišča Third Way (Tretja pot), ki predstavlja stališča sredinskih demokratov in ga financira predvsem ameriški finančni sektor (člani njegovega nadzornega sveta so večinoma investicijski bankirji), je napovedal, da bo do volitev leta 2028 Third Way okoli 15 milijonov dolarjev namenil kampanji, s katero bo poskušal diskreditirati demokratični socializem v ZDA. »Pripravljamo se na naslednjo vojno, ki se bliža,« je povedal za New York Times. »Zelo skrb zbujajoče je opazovati, kako radikalni, skrajno levi kandidati zmagujejo v zveznih državah, ki so potencialno ključne na predsedniških volitvah,« je še dejal glede zmage Abdula El Sayeda v Michiganu. Demokratski voditelji, guvernerka Michigana Gretchen Whitmer, senator Chuck Schumer in bivša podpredsednica Kamala Harris, so sicer El Sayeda po volilni zmagi podprli, saj je zmaga v Michiganu novembra pomembna v prizadevanjih, da bi demokrati osvojili večino v senatu, a ni skrivnost, da so do levičarskih kandidatov skeptični.

Demokratični socialisti na volitvah zmagujejo zaradi osredotočenosti na materialne potrebe volivcev in kritičnega stališča do genocida nad Palestinci.

Demokratični socialisti po ZDA zmagujejo z dvema pomembnima vsebinskima poudarkoma, ki ju ločita od sredinskih demokratov. Prvi je vrnitev ekonomije v politični diskurz. Govorijo o dohodkovni neenakosti, življenjskih stroških, dostopnosti stanovanj, zdravstva, javnega prevoza, izobrazbe, varstva otrok in skrbstva za starejše. Za te probleme, s katerimi se Američani spopadajo že desetletja, predlagajo socialdemokratske politične rešitve, ki segajo onkraj ameriškega neoliberalnega konsenza, pri katerem sta sodelovali obe stranki. Medtem sredinski demokrati zavračajo razredno analizo družbe ter ekscese ameriškega kapitalizma pripisujejo neetičnim posameznikom in korupciji, rešitev zanje pa najdejo predvsem v branjenju že obstoječe socialne države.

Drugi poudarek je kritičen odnos do politike Izraela. Tako kot neoliberalizem je tudi Izrael v ZDA užival soglasno podporo, z genocidom v Gazi se je ta podpora v javnosti skrhala. Anketa tiskovne agencije Associated Press je pokazala, da okoli tretjina Američanov – in kar polovica demokratov – verjame, da Izrael nad Palestinci v Gazi izvaja genocid. Dvajset odstotkov vprašanih meni obratno, kar polovica pa je odgovorila, da ne ve oziroma da nima dovolj informacij. Slabše je tudi mnenje Američanov o Izraelcih. Leta 2022 je imelo 67 odstotkov Američanov dobro mnenje o Izraelcih, slabo pa le 25. Sedaj ima dobro mnenje le še 52 odstotkov, slabo pa kar 42. Palestinci so jih že skoraj dohiteli, 50 odstotkov Američanov ima o njih dobro, 44 pa slabo mnenje, kar se v zadnjih letih ni veliko spremenilo. Vedno bolj so kritični tudi do izraelske vlade – sedaj ji nasprotuje že 62 odstotkov ljudi, leta 2022 ji je 43 odstotkov. Sicer sta palestinska uprava na Zahodnem bregu in Hamas še vedno manj popularna, nasprotuje jima 69 in 84 odstotkov Američanov. Sredinskim demokratom, ki prejemajo milijone dolarjev kampanjskih sredstev od lobistične organizacije AIPAC, ki predstavlja interese Izraela v ZDA, tega ni uspelo kritizirati, demokratični socialisti pa so ga, za kar so jih volivci nagradili.

Osrednja organizacija demokratičnega socializma v ZDA je postala prej omenjena DSA. Ta ni politična stranka, temveč organizacija, ki vključuje veliko lokalnih demokratičnosocialističnih organizacij, ki imajo precej avtonomije in se med seboj razlikujejo. DSA deluje kot ena izmed organiziranih skupin v okviru demokratske stranke. Prizadeva si, da bi njeni kandidati znotraj demokratske stranke postali vedno bolj številni in vplivni in da jo na neki točki prevzamejo. Kot rečeno sicer še niso na tej točki, a zdi se, da se kolesje zgodovine vsaj za zdaj obrača ravno v to smer.

Sredinsko-konservativni kolumnist Jason Willick, ki ga vzpon demokratičnega socializma v ZDA skrbi, je pred dnevi za Washington Post napisal: »Vzpon socializma nas opominja, da je obdobje ’konca zgodovine’ minilo. Velika vprašanja o smislu politike so se ponovno pojavila.« Poudaril je, da je Donald Trump republikansko stranko, ki je v temelju kljub vsemu še vedno podpirala ameriško pravno državo in liberalne vrednote, spremenil v avtokratsko, fašistoidno organizacijo. Willick ima prav, ko pravi, da je ameriški liberalizem v težavah, da se krepita obe alternativi: barbarizem na desni in socializem na levi. Sam to dogajanje obžaluje, a dejansko po desetletjih naraščajoče neenakosti in vedno slabših obetov za prihodnost ameriški neoliberalni konsenz ne more obstati. Demokrati se bodo prej ali slej morali odločiti: ali barbarizem ali socializem.