Kultura / Osmo čudo sveta

Seznami ljubljanskih turističnih zanimivosti so dokaj poenoteni. Najbolj ikonične znamenitosti, ki krasijo počitniške fotoalbume večine obiskovalcev naše prestolnice, lahko vsakdo izmed nas v enem dihu našteje brez pretiranega beljenja glave. To so Zmajski most, Ljubljanski grad, Prešernov trg, Tromostovje, Narodna in univerzitetna knjižnica in še kakšen Plečnikov presežek. Mlajši obiskovalci si radi ogledajo tudi ulično umetnost v Alternativni kulturni coni Metelkova. Številni mladi turisti pa množično obiskujejo (in na spletu soglasno občudujejo) tudi znamenitost, za katero večina domačinov še nikoli ni slišala: to je krompirjev spomenik, ki stoji na robu parka Tivoli, med Moderno galerijo in pravoslavno cerkvijo sv. Cirila in Metoda. Iz bleščečih, s presežniki nabitih recenzij kipa na Googlu je jasno nekaj: gre za, kot so zapisali navdušeni recenzenti, »najboljši krompirjev spomenik vseh časov«.

Ljubljana seveda nima spomenika, ki bi upodabljal krompir ali kakršenkoli gomolj. Naziv »krompirjev spomenik« (angl. potato statue, op. p.) so turisti dodelili abstraktni skulpturi Razrezana krogla IV, delu našega velikega kiparja Franceta Rotarja, ki krasi ploščad pred Moderno galerijo in je del njene kiparske zbirke, v kateri najdemo tudi številna druga dela enega naših najbolj priznanih kiparjev 20. stoletja. A shitposterska logika spletnega humorja je narekovala, da razrezana krogla postane krompir.

Iz sarkastičnega tona hvalospevov krompirjevemu spomeniku je jasno, da gre za šalo, vseeno pa so številni popotniki prepričani, da Rotarjev kip dejansko upodablja krompir.

Ko je eden od nabritih obiskovalcev skulpturo pred dvema letoma v Googlov zemljevid vpisal kot krompirjev spomenik, je to na platformi sprožilo val sarkastičnega opevanja lepote veličastnega krompirja. Popotniki med seboj malodane tekmujejo, kdo lahko bolj prehvali pet rezin krompirja iz nerjavečega jekla: »Ljubljane sploh nisem nameraval obiskati, a ko sem izvedel, da tam stoji eden od najbolj monumentalnih spomenikov krompirju na svetu, sem nemudoma rezerviral let,« je zapisal eden od šaljivcev. In dodal: »Ta izjemno sugestivna umetnina me je ganila do solz. Pred njo sem obstal in ji petkrat zaploskal – enkrat za vsako rezino.« Drugi poudari, da je to »daleč najboljši krompir, kar sem jih kdaj videl. Njegov slog je edinstven, rezine so popolne, kip je brezhibno vzdrževan. Ta izjemna skulptura je obenem futuristična in historična. Brezčasna mojstrovina.« Tretji je zapisal, da je krompirjev spomenik »resnična zvezda Ljubljane, prava paša za oči. Krompir od nekdaj globoko spoštujem in srce mi je kar zaigralo ob pogledu na ta čudoviti poklon. Domov se vračam kot nov človek.« Z omenjenimi citati smo zgolj popraskali po površju malega morja navdušenih odzivov. Nekateri uporabniki o krompirjevem spomeniku pišejo laskave pesmi, drugi hvalospeve jedem iz krompirja, mnogi se ob njem fotografirajo v pozah premišljujočih umetnostnih kritikov in presunjenih občudovalcev, nekateri pa celo s pomočjo umetne inteligence ustvarjajo kičaste sintetične podobe, ki krompirjev spomenik prikazujejo kot božansko čudo, obdano s slepečimi žarki sonca in kipci ljubkih angelčkov. Krompirjev spomenik je preplavil tudi TikTok, kjer je postal predmet občudovanja v viralnih videih – nekateri imajo več kot sto tisoč ogledov. Tiktokerji so krompirjev spomenik okronali za osmo čudo sveta in ob tem zapisali: »Odkrijte ikonični krompirjev spomenik v Ljubljani – atrakcijo, ki jo mora videti vsak popotnik. Pridružite se temu nepozabnemu doživetju!« Iz šaljivega, sarkastičnega tona teh objav, ki so prepojene s pretiranimi superlativi, je seveda očitno, da gre za kolektivno potegavščino. To, da je Rotarjev kip postal spletna senzacija, je simptom internetnega pojava, znanega kot shitposting: namernega ustvarjanja nesmiselnih, ironičnih ali absurdnih vsebin, namenjenih predvsem zabavi tistih, ki razumejo pravila te nenavadne igre. Vseeno pa so številni popotniki prepričani, da Rotarjev kip dejansko upodablja krompir, o omembi avtorja kipa v njihovih objavah ni ne duha ne sluha – ta je izginil iz zgodbe, ostal je le še krompir. Tudi algoritmi ne razumejo, da je krompirjev spomenik le zafrkancija, zato ga pri samodejnem ustvarjanju ponudb za turiste obravnavajo kot legitimno znamenitost. Skyscanner, spletni iskalnik letalskih vozovnic in hotelov, nam denimo predlaga, naj »rezerviramo ugodno hotelsko sobo v neposredni bližini krompirjevega spomenika«. Tudi britanska platforma in aplikacija Evendo, digitalni turistični vodnik, popotnikom priporoča, naj si v Ljubljani ogledajo »igrivi krompirjev spomenik, očarljivo znamenitost, ki slavi slovensko kulinarično dediščino in ustvarjalnost«.

V Rotarjevem opusu se abstraktna poetika prepleta s premisleki o povojnih travmah, spletni šaljivci pa so to kompleksno umetniško govorico omejili na pet rezin krompirja.

Razrezana krogla IV sicer ni edino Rotarjevo delo, ki krasi ulice prestolnice. Kip Blok stoji pred Smeltovo palačo na Dunajski cesti, na obrobju parka Tabor pa najdemo monumentalno Fontano s kroglo – vodnjak, ki z vodo obliva razpočeno kovinsko kroglo z razkritim jedrom. Raziskovanje krogle je bilo eno osrednjih vodil Rotarjevega opusa, ki mu je leta 1971 prinesla nagrado Prešernovega sklada, pozneje pa tudi Župančičevo in Jakopičevo nagrado. Čeprav je v zgodnejših obdobjih ustvarjal tudi lupine, šleme, čelade, ščite in bloke, je prav krogla sčasoma postala njegov zaščitni znak. Rotar krogle ni razumel kot popolne, zaprte geometrijske oblike. Nenehno jo je sestavljal, razstavljal, odpiral, razpiral, dekonstruiral, razpolavljal, rezal na segmente, vanjo vstavljal jedra in ustvarjal votle notranje prostore. Njegove skulpture niso slavile popolnosti, temveč napetost med zunanjostjo in notranjostjo, med ovojem in jedrom. Kot pravi besedilo, ki spremlja kip Jedro v umetniški zbirki Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ALUO, kjer je Rotar poučeval predmet kiparska tehnologija, je bil kipar »otrok generacije, ki jo je zaznamovala druga svetovna vojna. Ni ga zanimala brezhibna lepota krogle, v siloviti divjosti eksplozije išče njeno bistvo, njeno jedro. In eksplozija jedrske bombe je z velikimi žrtvami končala vojno morijo, ki je prizadela tudi umetnikovo otroštvo in usodno zaznamovala njegovo življenje. Čeprav je bil lirična duša, je tudi njega preganjalo dejstvo, da po kataklizmi lirike ne more biti več.« Skratka, raziskovanje krogle je bilo osrednje vodilo Rotarjevega opusa, v katerem se abstraktna poetika prepleta s premisleki o povojnih travmah, spletni šaljivci pa so to kompleksno umetniško govorico omejili na pet rezin krompirja. Ob tem bi lahko snobovski ljubitelji visoke umetnosti vihali nosove, češ da je nova identiteta Rotarjeve Razrezane krogle IV nekoliko žaljiva do umetnikove zapuščine, saj jo po svoje razvrednoti, banalizira in zreducira na objekt posmehovanja v obliki sarkastičnega čislanja, a pravzaprav je vse skupaj dokaj nedolžno. Krompirjev spomenik še zdaleč ni osamljen primer umetnine v javnem prostoru, ki je sčasoma zaživela novo življenje, se otresla prvotne identitete, postala predmet ljudskih preimenovanj in zmotnih interpretacij. Chicaška skulptura Cloud Gate, delo slovitega britanskega umetnika Anisha Kapoorja, je med domačini in turisti znana predvsem kot The Bean, torej fižol, čeprav gre za konceptualno umetnino, ki (s pomočjo zrcalne površine) raziskuje odnos med prostorom, arhitekturo in gledalcem. A za večino obiskovalcev chicaškega parka Millennium je to irelevantno: prišli so pogledat fižol. Tudi slovita skulptura Krogla znotraj krogle, delo italijanskega kiparja Arnalda Pomodora, ki pravzaprav močno spominja na opus krogel in jeder Franceta Rotarja, je v javnosti znana predvsem kot Zvezda smrti, torej po imenu bojne vesoljske ladje iz franšize Vojna zvezd. Podobno je tudi denimo z rotterdamskim kipom Santa Claus, delom ameriškega umetnika (in trola) Paula McCarthyja. Tega se je prijel vzdevek palček Analni čep (angl. Gnome Buttplug, op. p.), saj božična jelka, ki jo drži v rokah, načrtno spominja na spolni pripomoček za širjenje danke.

France Rotar jo je torej še kar dobro odnesel: njegova skulptura je postala krompir, ne pa analni čep ali vesoljsko orožje za množično uničevanje. Ko umetniško delo zaživi med ljudmi, avtor izgubi nadzor nad njegovim pomenom, kar je neizogibno pri vseh vrstah umetnosti. Umetnina postane prazno platno, na katero mimoidoči projicirajo svoje asociacije, zgodbe in očitno tudi šale. Razrezana krogla IV tako danes živi dvojno življenje: za ljubitelje umetnosti in umetnostne zgodovinarje ostaja eno ključnih del našega velikega kiparja Franceta Rotarja, za kronično online popotnike pa se je v zgodovino zapisala kot najboljši krompirjev spomenik vseh časov.