Knjiga / Miroslav Pačnik: Obglavljeni diktator

+ + + +

Kako je Titov spomenik v Velenju izgubil glavo. Avtor je napisal knjigo o izpeljavi svojega projekta dekapitacije in razlogih zanj, akademik in umetnostni zgodovinar Milček Komelj pa spremno besedo o njegovem narodnoosvobodilnem dejanju.

Če odmislimo kontroverzni sodni proces, ki bo polnil medijske vsebine, je v ospredju radovednost: kako mu je uspelo, da je z več kot desetmetrskega bronastega monumenta, ki je lociran sredi mesta, odrobil glavo, ne da bi ga pri početju kdo zapazil?

Akter popiše načrt z rezilno žico, sestavljenimi ribiškimi palicami in baterijskim vrtalnikom v zavetju deževne noči, katerega uresničitev pa se je dramatično zapletala. Namesto enega dejanja se je zvrstilo devet zgrešenih poskusov, pri katerih je vsakič spodletel del načrta, ki ga je naslednjič napolnila nova improvizirana izvedba, rekviziti pa so se menjavali. Tako je reč postala še bolj neverjetna: neovirano ni izvedel ene dekapitacije, ampak kar deset – poslednjo z vrvjo in plezanjem do glave spomenika. No, sledila sta še sitni finale, kako odrezano bronasto gmoto s trga spraviti do prtljažnika avtomobila, ter usodni potek srečanja z osuplo policijsko kontrolo.

Dramaturško vsekakor napet lok pripovedi, ki pa obvisi brez zgodovinskega konteksta.

Ko so se na silvestrovo 1918 mladci v Ljubljani lotili podiranja kipov cesarja Franca Jožefa in feldmaršala Radetzkega, je Slovenski narod zapisal: Noč je vzela oba kipa, te žalostne spomine naše sužnjosti … zbadajo nas pa še vedno v oči in srce živi spomini in kipi avstrijskega tiranstva in denuncijantstva, ki si v svoji brezmejni ošabnosti upajo še vedno živeti med nami.

V tedanjem duhu časa je šlo za kolektivno dejanje: ko so se štirje moški precej neuspešno lotili kipov, so jim na pomoč priskočili mimoidoči …