Zakaj listje rumeni in odpada že poleti

Prezgodnje rumenenje, sušenje in odpadanje listov je pričakovan odziv dreves na dolgotrajen sušni stres. Še posebej so na udaru bukve, neposrednih ukrepov za blaženje posledic pa praktično ni, je za STA povedal profesor gozdarstva Robert Brus. Ob pogosti vročini in suši se lahko poslabša odpornost celotnih gozdnih sestojev, je opozoril.

Med trenutnim sušnim obdobjem lahko po celotni državi opazujemo krošnje dreves, ki se že sredi avgusta spreminjajo v tipične jesenske barve, na tleh pa se nabira tudi posušeno odpadlo listje.

Rumenenje in odpadanje listov je sicer le vidna posledica kompleksnih prilagoditvenih procesov, ki jih rastline sprožijo, da bi zmanjšale izhlapevanje in izgubo vode z listne površine.

"Drevo, ki mu sredi poletja zaradi suše odpade del listja, zato ni nujno bolno ali odmrlo, vendar gre lahko za normalen odziv na izrazito pomanjkanje vode," je pojasnil profesor z oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Robert Brus.

"Drevo, ki mu sredi poletja zaradi suše odpade del listja, zato ni nujno bolno ali odmrlo, vendar gre lahko za normalen odziv na izrazito pomanjkanje vode."

Da bi drevesa preprečila izhlapevanje vode, namerno zaprejo mikroskopske odprtine na listni površini, imenovane listne reže. Čeprav s tem zmanjšajo svoje potrebe po vodi, hkrati otežijo sprejem ogljikovega dioksida, ključnega plina za potek fotosinteze in rastlinsko rast. "Če se suša nadaljuje, začnejo listi veneti, prirastek se zmanjša ali ustavi, ob stopnjevanju stresa pa lahko pride do sušenja in prezgodnjega odpadanja listov, poganjkov, cvetov ali nedozorelih plodov, v skrajnem primeru tudi do odmrtja drevesa," je povedal Brus.

Poleg pomanjkanja vode je pomembno upoštevati tudi dolgotrajno vročino, ki so ji drevesa izpostavljena med vročinskimi valovi. Nižja stopnja izhlapevanja vode namreč pomeni, da se listi težje ohladijo, zato lahko visoke temperature povzročijo dodatne poškodbe listnega tkiva. Začne se razgradnja zelenega klorofila, kar naredi rumena in oranžna barvila, ki so sicer v listih ves čas prisotna, bolj vidna.

Spremembe, ki pri vseh drevesnih vrstah in na vseh rastiščih niso enake, raziskovalci letos opažajo predvsem pri bukvi, lipi in lipovcu, hrastih, med njimi zlasti dobu, belem gabru ter brezi. Različni odzivi so posledica genetskih lastnosti posameznega drevesa, starosti, razvitosti koreninskega sistema in preteklih stresov. Zelo pomembno je tudi rastišče, saj lahko iste vremenske razmere bistveno bolje prenesejo drevesa na globokih, z vodo dobro preskrbljenih tleh, kot pa tista na plitvih, suhih in prisojnih tleh.

"Če se suša nadaljuje, začnejo listi veneti, prirastek se zmanjša ali ustavi, ob stopnjevanju stresa pa lahko pride do sušenja in prezgodnjega odpadanja listov, poganjkov, cvetov ali nedozorelih plodov, v skrajnem primeru tudi do odmrtja drevesa."

"Bukev je razmeroma občutljiva na pomanjkanje vode, zato se lahko na suhih, plitvih in prisojnih rastiščih sušni in vročinski stres pri njej pokažeta precej izrazito. Letos je njeno stanje dodatno zapleteno zaradi poškodb po majski pozebi," je poudaril Brus. V začetku in sredini maja so se namreč temperature marsikje po Sloveniji spustile pod ledišče in poškodovale mlade, pravkar odgnale liste in poganjke, od česar si številna drevesa do danes niso povsem opomogla.

Po besedah Brusa si lahko drevesa ob tovrstnih izjemnih dogodkih praviloma opomorejo, kljub manjši stopnji fotosinteze, prirastku lesa in manj ustvarjenih rezerv. Problematično pa je ponavljanje oziroma zaporedje različnih stresov, kot se to dogaja bukvi. "Posledice takšnih stresov se lahko seštevajo, drevesa izgubljajo vitalnost in postajajo občutljivejša za bolezni, škodljive organizme in druge motnje," je opozoril.

"Če se bodo sušna in vročinska obdobja pogosto ponavljala, lahko postopno slabijo odpornost celotnih gozdnih sestojev. Dolgoročno lahko pričakujemo večjo umrljivost občutljivejših dreves, težave pri pomlajevanju posameznih vrst na manj primernih rastiščih ter postopne spremembe vrstne sestave gozdov," je posledice za gozdne ekosisteme strnil Brus.

Izvajati kratkoročne ukrepe, s katerimi bi neposredno pomagali drevesom med sušnimi in vročimi obdobij, je praktično nemogoče. Kot je povedal Brus, je ključno predvsem dolgoročno prilagajanje gospodarjenja z gozdovi, ki mora temeljiti na ohranjanju in pospeševanju vrstne in genetske pestrosti. "Večja genetska raznolikost povečuje verjetnost, da bodo v populaciji tudi drevesa, ki bodo neugodne razmere bolje prenašala ter se v njih uspešneje ohranjala in pomlajevala," je pojasnil.

Čeprav je postopno prilagajanje drevesne sestave pričakovanim podnebnim razmeram nujno za ohranjanje vitalnosti in odpornosti gozdov, je po besedah Brusa pri uvajanju novih, proti suši in vročini odpornejših drevesnih vrst, potrebna previdnost. "Upoštevati je treba ekološke lastnosti drevesne vrste, njeno poreklo, izkušnje iz primerljivih okolij ter njeno dolgoročno uspešnost in morebitna tveganja za okolje. Preprosto nadomeščanje domačih vrst z vrstami iz toplejših in bolj sušnih območij samo po sebi ni rešitev," je še dodal.