»Zamenjava prispevka s proračunskim financiranjem ni rešitev«

Predlog ukinitve prispevka za RTVS ter nižanje števila zaposlenih za četrtino, k čemur pozivajo pobudniki ukinitve prispevka, bi pomenili povsem jasen odmik od ideje javne radiotelevizije, opozarjata Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS in Sindikat novinarjev Slovenije. In temu bi zato morali vsi reči ne, so dodali.

Kot sta organizaciji spomnili v sporočilu za javnost, so novinarski sindikati že večkrat opozarjali, da sedanji model financiranja RTVS ni popoln, da zakonodaja še vedno ne zagotavlja zadostnega in stabilnega financiranja javne RTV. "Toda zamenjava prispevka s proračunskim financiranjem ni rešitev, temveč predstavlja temeljni vzvod pritiska na institucionalno in uredniško avtonomijo. Pod krinko razbremenitve državljank in državljanov se v resnici skriva podreditev radiotelevizije," so zapisali.

Kaj se lahko zgodi pri proračunskem financiranju medijev, je po njihovih navedbah pred leti, ko je vlado prav tako vodila SDS, pokazala izkušnja Slovenske tiskovne agencije. "Ta je bila več mesecev brez financiranja javne službe, s prostovoljnimi prispevki pa so jo reševali državljanke in državljani," so navedli.

Če bi se RTVS financirala iz državnega proračuna, prav tako strošek za prebivalstvo ne bi izginil, so navedli. "Rtv-prispevka ne plačujejo le gospodinjstva, temveč tudi gospodarski subjekti in druge pravne osebe, pri katerih je obveznost lahko bistveno višja. Z ukinitvijo prispevka bi bili ti neposredne obveznosti razbremenjeni, izpad prihodkov pa bi se prenesel na državni proračun," so navedli. Zato vprašanje ni le mesečni znesek 14,02 evra za gospodinjstvo, temveč kdo bi po spremembi dejansko nosil breme financiranja RTVS in kdo bi imel od ukinitve največjo neposredno finančno korist, so opozorili. 

Tudi Evropska radiodifuzna mreža EBU je izrazila zaskrbljenost glede morebitnega prehoda s prispevka na neposredno proračunsko financiranje, saj to lahko ustvari finančno odvisnost od političnega odločanja.

Izpostavili so opozorila strokovnjakov, zakonodajno-pravne službe DZ in tri odločbe ustavnega sodišča, iz katerih izhaja, da so s predlogom ukinitve rtv-prispevka ogrožene tri ustavne pravice hkrati: pravica javnosti do obveščenosti, svoboda izražanja in uredniška avtonomija ter pravica do demokratične odločitve. Prav tako Evropski akt o svobodi medijev (EMFA) državam članicam med drugim nalaga, da morajo imeti ponudniki javnih medijskih storitev "ustrezna, vzdržna in predvidljiva finančna sredstva", ki zagotavljajo uredniško neodvisnost.

Tudi Evropska radiodifuzna mreža EBU je izrazila zaskrbljenost glede morebitnega prehoda s prispevka na neposredno proračunsko financiranje, saj to lahko ustvari finančno odvisnost od političnega odločanja, so dodali v sporočilu za javnost. Sklenili pa so, da so neodvisni in avtonomni javni mediji z delujočim novinarstvom predpogoj demokratične družbe.

DZ je v torek na seji podprl posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega rtv-prispevka. Volivci bodo na volišča predvidoma odšli 11. oktobra. V zakonodajnem postopku pa je tudi predlog zakona o ukinitvi prispevka in prehodu na proračunsko financiranje, ki so ga pripravili v Resnici, v parlamentarni postopek pa v minulem mandatu vložili s podpisi volivcev.