Konzum / Vietnamska bazna postaja

Basa ne komplicira, ampak obratuje vsak dan od 10. do 22. ure. Ziherašem priporočamo rezervacijo!

Ambient: lokal v pritličju Kozolca ima nekaj miz na pločniku, nekaj v pritličju in še nekaj na galeriji, kjer so stoli precej nizki; muzika je globalna ambientalna tehnaža
Napitki: nekaj Santomasovih buteljk, par azijskih pirčkov, nealko osvežilci in zelo fajn cider iz kozjanskih jabolk
Vegetacija: brez skrbi, skoraj toliko izbire kot za mesojedce
Dostopnost: peš ali z LPP, za gibalno ovirane v spodnjem delu lokala ni zaprek
Fino: dodelane jedi com thit kho
Ne tako fino: manjkajoče kave in sladice

Cene: Spomladanski zavitki s kozicami in magom ter hrustljavo ocvrti s piščancem so 7, riževi rezanci s piščancem (pho chon) 14, riž z dušeno svinjino (com thit kho) in mala porcija pho boja 15, flan pa 7 evrov.

»Lokacija mi ne zbuja ravno velikih pričakovanj,« je nos nad vrvežem pod ljubljanskim Kozolcem privzdignil eden od inšpektorjev, določenih za preverko v vietnamski restavraciji Basa, obratujoči v prometno najživahnejšem delu Ljubljane. Zaskrbljenost ni bila čisto neosnovana: na tako frekventnih lokacijah po navadi obratujejo ne ravno privlačne prčvarnice, pri katerih je kakovost jedi v najboljšem primeru šele na petem mestu – za priročno lokacijo, hitrostjo postrežbe, dolgim odpiralnim časom in ugodno ceno – gostinskih prioritet in gostovih pričakovanj.

Basa v tem pogledu stvari postavlja na glavo – res nismo pričakovali, da bomo na Bavarcu tako dobro jedli. Sicer se nam je najprej malo zatikalo, saj imajo basovci precej svojevrsten operacijski sistem: gost si za mizo ogleda meni, nato se odpravi do blagajne, tam naroči celoten obed s pijačami vred, ga plača in nato pri mizi počaka na dostavo. Če mu je vmes kaj še posebej všeč, če česa manjka ali pa za morebitno novo rundo napitkov je treba proceduro ponoviti, to pa utegne biti malo moteče, če sediš v kotu pod strop potisnjene galerije.

Ampak, hej – to, kar prinašajo na mizo, je super: vsak srebljaj dokazuje, da so jake in aromatične župe brbotale ure in ure, močne in intenzivne barve sveže zelenjave in zelišč pa so viden certifikat svežine uporabljenih sestavin. Glavne jedi na mizo prinašajo na velikih pladnjih, saj so razni dodatki – (p)omake, sveža, marinirana in fermentirana zelenjava, kalčki, juhice – v manjših skodelicah razvrščeni okoli osrednjega elementa. Zato na mizicah hitro nastane gneča, ampak to je seveda družabno in fino: da potem reči zarotirajo in se vnamejo debate. Te lahko povzamemo z občim zadovoljstvom nad sledenjem avtohtonim recepturam ter izogibanju bližnjicam: svinjina je res počasi dušena in slastno začinjena, jajce dovolj dolgo marinirano, zelenjava hrustljava, govedina zmehčana, nudli skuhani na zob, kozice sočne, mango sladek, začimbe in dišave pa dozirane z izkušeno roko.

Čisto mogoče so na odločitev, da bodo imeli na jedilniku le za prgišče jedi, vplivale prostorske omejitve, nas pa veseli, da so rezultat v nulo naštudirane jedi, ki jih pripravljajo hitro, natančno in zgledno. Škoda le, da je v oddelku cukra in kofeta že sredi dneva manjkal dobršen del navedene ponudbe, tako da smo ob fletnem potresavajočem flanu lahko srebnili le klasično vietnamsko kavo – in kljub temu odšli zadovoljni.