»Volitve v Rusiji niso bile niti svobodne niti poštene«

Vladajoča ruska stranka Enotna Rusija je glede na začasne izide zmagala na nedeljskih parlamentarnih volitvah. Po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax je po preštetju več kot 90 odstotkov glasovnic prejela 57,9 odstotka glasov, s čimer bo po izračunih časnika Nova Gazeta v parlamentu ohranila dvotretjinsko večino v dumi.

Prve parlamentarne volitve v Rusiji po začetku ruske invazije v Ukrajini veljajo za preizkus javne podpore vojni. Predstavnike v dumi so tokrat prvič volili v Donbasu, ki je skoraj v celoti pod ruskim nadzorom, ter na drugih zasedenih ozemljih v Ukrajini.

Glede na izide po 90 odstotkih preštetih glasovnic je največ volivcev, 57,9 odstotka, pričakovano podprlo Enotno Rusijo, ki je na oblasti že več kot 20 let, poročanje Interfaxa povzema nemška tiskovna agencija dpa. Po vzporednih volitvah, ki jih je po zaprtju volišč objavil državni inštitut VCIOM, je ta stranka, ki jo podpira Kremelj, prejela 49,4 odstotka glasov, približno toliko kot na volitvah leta 2021.

Komunistična stranka je glede na začasne izide osvojila 13,8 odstotka glasov, sledita ji ultranacionalistična stranka LDPR z 8,9 odstotka in stranka Novi ljudje s 7,9 odstotka. Pravična Rusija je dosegla 4,95 odstotka glasov in s tem po dosedanjih izidih za las zgrešila vstop v dumo. Edini protivojni opozicijski stranki Jabolko je vrhovno sodišče prepovedalo sodelovanje na volitvah.

Po izračunih časnika Nova Gazeta bo Enotna Rusija v dumi skupaj z neposrednimi mandati imela najmanj 338 od skupno 450 sedežev in s tem ohranila dvotretjinsko večino, ki ji omogoča spremembe ustave.

Glede na uradne podatke, ki jih povzema dpa, je bila volilna udeležba več kot 56-odstotna, višja kot na parlamentarnih volitvah leta 2021, ko je na volišča prišlo 51,7 odstotka Rusov.

Prve uradne izide in podatke o volilni udeležbi bo volilna komisija po napovedih objavila danes dopoldne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Organizacije za nadzor demokracije, zahodne vlade in nasprotniki Kremlja opozarjajo, da volitve niso bile niti svobodne niti poštene, kritiki pa oblastem očitajo, da so izključile resnično opozicijo in strogo nadzorujejo politično prizorišče.

Jabolko in Komunistična stranka sta se pritožili, da so več sto njunim opazovalcem preprečili spremljanje dogajanja na voliščih. Javni uslužbenci so omenjali pritiske, naj glasujejo, pojavile pa so se tudi obtožbe o ponarejanju glasovnic, podobno kot na prejšnjih ruskih volitvah.

Nekateri volivci so se pritožili, da niso prejeli volilnih kartic in da so bili brez svoje vednosti registrirani za spletno glasovanje. Elektronsko glasovanje pa je bilo deležno kritik zaradi pomanjkanja preglednosti in zaskrbljenosti glede morebitnih manipulacij.

Osrednja volilna komisija je medtem v nedeljo sporočila, da so v zadnjih dneh zabeležili več kot tisoč valov poskusov onemogočanja storitev, usmerjenih proti volilni infrastrukturi. Med volitvami so iz Rusije poročali tudi o obsežnih ukrajinskih napadih z droni.

Na glasovanju, ki je potekalo od petka do nedelje, je imelo člane nove dume pravico voliti več kot 110 milijonov Rusov. Volili so tudi poslance v regionalne parlamente v osmih regijah. Po podatkih volilne komisije je na različnih ravneh uprave potekalo skupno okoli 2200 volitev.

EU ruskim volitvam ne verjame

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je danes parlamentarne volitve v Rusiji označila za "navidezno demokracijo". Napovedala je tudi sankcije proti tistim, ki so pomagali pri izvedbi teh volitev na zasedenih ukrajinskih ozemljih.

"Tako imenovane volitve v dumo so pomenile še eno veliko nazadovanje za rusko demokracijo. O njihovem izidu ni bilo nikoli dvoma," je na družbenem omrežju X zapisala Kallas.

Nazadovanje demokracije v Rusiji se po njenih besedah odvija v vse bolj avtoritarnem političnem okolju. Pomanjkanje enakih pogojev pa se je še zaostrilo zaradi ruske agresije proti Ukrajini in nezakonite okupacije ukrajinskih ozemelj, je opozorila.

"Kremelj je utišal drugače misleče, onemogočil edino registrirano stranko, ki je nasprotovala njegovi vojni v Ukrajini, in zavrnil mednarodne opazovalce volitev," je še zapisala Kallas v objavi na X.

"V Rusiji je ostala le še navidezna podoba demokracije," je poudarila.

Kot je še zapisano v izjavi visoke zunanjepolitične predstavnice, Evropska unija tudi obsoja nezakonito organizacijo navideznih volitev na zasedenih območjih Ukrajine, med drugim na Krimu, ki si ga je Rusija priključila leta 2014, ter v delih Donecka, Luganska, Zaporožja in Hersona.

Kallas je še dejala, da je predlagala "ukrepe proti tistim, ki omogočajo te lažne volitve na zasedenih ukrajinskih ozemljih".

EU je zaradi agresije proti Ukrajini že uvedla sankcije proti približno 3000 uradnikom in pravnim osebam, tudi predsedniku Vladimirju Putinu.

Organizacije za nadzor demokracije, zahodne vlade in nasprotniki Kremlja opozarjajo, da volitve niso bile niti svobodne niti poštene, kritiki pa oblastem očitajo, da so izključile resnično opozicijo in strogo nadzorujejo politično prizorišče.