Kdo se boji razkritja, kako so se financirale politične stranke?
Z dnevnega reda seje državnega zbora (DZ) umaknjeni odreditvi dveh parlamentarnih preiskav

Serijo javnih jumbo plakatov z izjavami Johna F. Kennedyja je pred volitvami financiral slovenski podjetnik in direktor Aleš Štrancar. Akcija je v slovenski javnosti sprožila precej razprav, odzivov in polemik o mejah političnega oglaševanja, svobodi izražanja ter ozadju financiranja panojev.
© Borut Krajnc
Parlamentarna večina je potrdila umik točk o odreditvi parlamentarnih preiskav o Black Cube in obvodnem financiranju strank, ki ju je zahtevala opozicija, z dnevnega reda seje DZ, ki se je začela danes. Za umik, ki so ga predlagale SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, so glasovali še poslanci Resnice z izjemo predsednika DZ Zorana Stevanovića.
Za petek je bila na seji predvidena odreditev omenjenih parlamentarnih preiskav, ki jih DZ poleti z zavrnitvijo dnevnega reda izrednih sej ni odredil.
A koalicija meni, da je treba pred odreditvijo preiskav počakati na izid referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je DZ sprejel maja. Referendum o uveljavitvi te novele bo 11. oktobra, odločitev volivcev pa bo "pomembna za nadaljnje odločanje na področju parlamentarnih preiskav", menijo.
Poslanec SDS Andrej Poglajen je v obrazložitvi na seji dodatno dejal, da njihov predlog ne pomeni, da preiskavi ne bosta odrejeni ali tega, da želijo pomesti stvari pod preprogo, pač pa želijo počakati na dokončno potrditev zakonodajnega okvira na referendumu. Če bo zakon na referendumu potrjen, pa se obenem po njegovih besedah postavlja tudi vprašanje, zakaj bi uvedli komisiji po drugem zakonu kot vse ostale, ki bodo morebiti predlagane po uveljavitvi maja sprejete novele zakona o parlamentarni preiskavi.
S preiskovalno komisijo o aferi Black Cube bi DZ ugotavljal, ali je šlo za poskus vplivanja na izid letošnjih parlamentarnih volitev, s parlamentarno preiskavo glede suma obvodnega oz. nedovoljenega financiranja političnih strank pa bi medtem raziskali sume prikritega financiranja. Za petkovo razpravo o obeh aktih je bilo v DZ skupaj predvidenih osem ur, o predlogih pa DZ ne glasuje, ampak je za odreditev dovolj že seznanitev poslancev na plenarni seji.
Koalicija krši ustavo?
Opozicija je bila v razpravi zelo kritična, saj meni, da gre koalicija predaleč in da krši ustavo. Poslanka Svobode Lena Grgurevič je zaradi nespoštovanja ustave in zlorabe postopka napovedala kazenske ovadbe.
Ustava določa, da DZ mora odrediti parlamentarno preiskavo na zahtevo tretjine poslancev DZ. Pomen te ustavne določbe in odreditve parlamentarne preiskave brez odlašanja je pred dnevi izpostavilo tudi ustavno sodišče. Razveljavilo je namreč določbo zakona o parlamentarni preiskavi, ki predvideva, da DZ ne more imenovati preiskovalne komisije, če je vložena zahteva za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave. Tak odlog ni vedno nujen, nepotrebno zavlačevanje pa bi poseglo v ustavno pravico DZ, da odredi parlamentarno preiskavo, meni sodišče.
Poslanec Poglajen je danes sicer dejal, da je ustavno sodišče ugotovilo, da je aktualni zakon o parlamentarni preiskavi neustaven in da bi preiskavi odredili na podlagi neustavnega zakona. A ustavno sodišče o drugih izpodbijanih členih še ni odločalo, tako da ostale določbe ostajajo v veljavi.
"Onemogočate delo opozicije, da bi prikrili rabote, v katere ste vpleteni. Omogočite delo opoziciji, da preiskujemo tisto, kar menimo, da je treba preiskati. Predlog za umik dveh točk z dnevnega reda je nespodoben. Če ste nedolžni pri vseh teh stvareh, bi vam moralo biti v interesu, da se zahtevani preiskavi odredita."
Poslanka Levice Nataša Sukič, ki je spomnila na nedavno razveljavitev določbe zakona o parlamentarni preiskavi glede imenovanja preiskovalne komisije, je menila, da koalicija krši ustavo, poslovnik DZ, poslovnik o odreditvi parlamentarne preiskave in nekatere zakone. "Onemogočate delo opozicije, da bi prikrili rabote, v katere ste vpleteni," je bila kritična. "Omogočite delo opoziciji, da preiskujemo tisto, kar menimo, da je treba preiskati," je pozvala.
Predlog za umik dveh točk z dnevnega reda je videla kot "nespodoben". "Če ste nedolžni pri vseh teh stvareh, bi vam moralo biti v interesu, da se zahtevani preiskavi odredita," je menila.
Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic je medtem menil, da v DZ danes govorijo o tem, "kdo se boji tega, da pride na dan resnica in se razkrije, kako so se financirale nekatere politične stranke". Koalicija je z namenom, da to prepreči, vložila zahtevo za umik obeh točk, je prepričan. Predlog za umik je po njegovem opozorilu "v škodo poštenih standardov v državi".
"Ker se je 30 poslancev podpisalo pod zahtevo za odreditev preiskovalnih komisij, je dolžnost predsednika DZ, da ju ustanovi," pa je poudaril poslanec SD Matjaž Han. Če predsednik DZ tega ne stori, gre po njegovem prepričanju za nespoštovanje DZ. "Ne bi se smeli delati norca iz ustave in poslovnika DZ," je posvaril.
DZ je umik točk o odreditvi obeh parlamentarnih preiskav izglasoval s po 45 glasovi za in 38 proti. Dnevni red tokratne seje DZ pa so potrdili z 48 glasovi za in 33 proti.