Uvodnik / Grega Repovž: Ko ljudje začnejo šepetati

V minulih mesecih smo pri opisovanju, v katero smer se bo spremenila Slovenija, morali izhajati predvsem iz predvolilnih napovedi, kadrovskih potez, posamičnih izjav protagonistov, navezave na Izrael in seveda večkratnih izkušenj z vladami Janeza Janše. A v preteklih desetih dneh je vlada naredila nekaj potez, s katerimi se po vseh merilih, ki veljajo v svetu, dokončno postavlja med skrajno desne vlade. Izpeljala jih je brez resnega odziva v javnosti, tudi to je nekakšna normalna reakcija, čeprav je za marsikoga, ki so ga te dni doletele »sankcije« Janeza Janše, to frustrirajoče. Toda nekaj je postalo že stalnica: Janša in njegovi partnerji vsak dan javno grozijo, enkrat javnim uslužbencem, drugič učiteljem, tretjič kulturi in umetnosti, sodnikom, opoziciji, medijem. Te grožnje – 50 tisoč ljudi bomo »mehko« prestavili iz javne uprave v gospodarstvo, je na primer napovedal premier Janša – so za slehernika izjemno stresne.

Kaj je torej tisto, kar je vlada Janeza Janše, Anžeta Logarja, Zorana Stevanovića in Jerneja Vrtovca sprejela v desetih dneh, da lahko zdaj napišemo, da je ta vlada skrajno desna? Prejšnji teden je pod pretvezo, da namenja denar za zdravljenje redkih otroških bolezni, odvzela financiranje organizacijam civilne družbe. Teh 12 milijonov evrov bi pri proračunu 17,7 milijarde evrov zlahka našla, gre za res majhen znesek za državo. Zakaj torej tako? Ker pri tej potezi ni šlo za otroke (tem je res treba pomagati), ampak za kaznovanje in predvsem onemogočanje civilne družbe in s tem družbene kritike. Lahko seveda nasedamo na govorjenje, da je ta civilna družba nerelevantna, sama sebi namen – a brez civilne družbe na primer ne bi bilo države Slovenije. Da, Nova revija je bila na primer civilna družba. Toda za orbane, janše, trumpe in mileije je civilna družba moteča. Orbán se je nad temi ljudmi izživljal, jih preganjal, diskreditiral, enako počneta Trump v ZDA in Milei v Argentini. Gre za sporočilo vsem drugim, profesorjem na fakultetah, raziskovalcem in drugim javnim osebnostim, naj se uklonijo.

Brez resnega hrupa je bil v zadnjem trenutku spremenjen tudi zakon o Skoku, novem protikorupcijskem sistemu, iz katerega so nazadnje črtali skoraj vse vsaj malo obetajoče spremembe in pustili le pravico vlade, da imenuje tudi tožilce, ki po mnenju tožilskega sveta ne dosegajo profesionalnih standardov. S tem so politiki dali proste roke pri kadrovanju tožilcev. Ni treba spet ponavljati, da so Orbán in drugi naredili enake korake. Ta oblast ne skriva, da hoče preganjati ljudi, ne nazadnje je to Vrtovec javno napovedal, celo posebej je navedel eno ime: Jaša Jenull.

Zakaj? Želijo obračunati s kritiki, jih utišati, kaznovati. Predvsem pa zastrašiti še vse druge. Jenull je zgolj priročna tarča – sporočilo je namenjeno družbi. Kar nekako normalno se zdi, da lahko oblast lomasti po civilni družbi, ker smo to že tolikokrat doživeli. Vendar ni. Ni nepomembno, kako zvesto in pridno so vse to izpeljali Demokrati Anžeta Logarja.

Tretji steber vsake prave skrajne desnice pa je seveda kulturni boj – točno tisti kulturni boj, ki ga ves čas očitajo levim in sredinskim strankam. Zgolj mimogrede: se je položaj RKC, konservativnih zasebnih šol in organizacij v času prejšnje vlade kaj poslabšal? Ni. Nobenega kulturnega boja ni bilo. Zdaj pa ga vidimo. Čeprav je zavit v govorjenje o tradicionalni družbi in družini, gre za nacionalizem in uvajanje diskriminacije, zato tudi ni presenetljivo, da je med prvimi potezami te vlade prepoved obešanja zastav LGBT na javne institucije (tako rekoč vse te sporne zakone vlaga v postopek Resnica, vendar je to le cenen manever). Zakaj je neka zastava tako moteča? Sploh ne gre za zastavo, pa čeprav govorijo o njej. Gre za sporočilo, da ta oblast črti geje, lezbijke in trans osebe in da jih ima za manjvredne člane družbe. Gre za kazanje moči. Enako velja za tujce: odvzem benigne volilne pravice na lokalnih volitvah, ki jo je izkoriščalo le nekaj tisoč ljudi, ki so imeli Slovenijo očitno nadpovprečno radi, nima namena urediti neke težave, ampak gre za sporočilo – le Slovenci se lahko tukaj počutijo doma, vsi drugi morajo ves čas vedeti, da niso enakopravni člani te družbe. Da, to je tudi namen posebnih zakrinkanih enot ICE na ameriških ulicah: ne gre za to, da iz države dejansko odstranijo več tujcev brez dokumentov in bolj temeljito, gre za sporočilo, da so vsi tujci drugorazredni prebivalci, da naj se tega zavedajo in naj se vedejo ponižno, naj se ne oglašajo.

Lomljenje civilne družbe, uvajanje tožilske represije, uvajanje državnega nacionalizma in demonstracija državne diskriminacije so vedno prve poteze vsake skrajne vlade. A niso namenjene tem izbranim manjšinam, ampak so predvsem sporočilo vsem drugim družbenim skupinam. Skupine ljudi, ki jih je na prednostni seznam za obračun uvrstila koalicija, niso bile izbrane, ker bi bile toliko bolj moteče od vseh preostalih, ampak ker so ravno dovolj, da se večina zanje težko zavzame. Gre za demonstracijo moči – toda ta demonstracija je namenjena dejansko vsem državljanom, v poduk in vedenje. Zato vlada hkrati sporoča, da kdor ji bo sledil, mu bo zdaj bolje. Kar pa se nikoli ne zgodi, to je le taktika, ki naj bi večini olajšala, da pri tem izživljanju lažje pogleda stran.

V takih družbah ljudje v gostilnah šepetajo. Za vsak primer.