JEK lahko podre Slovenijo

Megla, ki se dviga iz desničarskih logov, ima svoj namen: odvrniti pozornost javnosti od JEK 2. Velja biti pozoren na časovnico, opazovati, kaj se dogaja, saj so akterji isti kot pri Teš 6. Družba Westinghouse in SDS imata navezo že od zadnjega mandata Janeza Janše. Zdaj gre le za to, kako posel izpeljati, zato je treba ustvariti politično nestabilnost. A ni potrebno biti ekspert, da bi ugotovil, da gre za nevarno naložbo za Slovenijo. Že če vprašamo umetno inteligenco (Chat GPT), nam poda nedvoumen odgovor: če Slovenija želi narediti jedrsko elektrarno, bi bilo bolj modro kupiti dva do tri majhne reaktorje - kot jih načrtuje Češka.

En češki modularni reaktor Rolls-Royce SMR bo imel 470 MW električne moči. To je približno 68 % moči celotne NEK (696 MW) in več kot slovenski polovični delež NEK (348 MW). Prvi bo

predvidoma zgrajen pri Temelínu v drugi polovici tridesetih let, približno med 2035 in 2039. Rok še ni dokončen. Končna pogodbena cena sicer še ni objavljena. Okvirne ocene za prvi 470-MW blok so približno 3–4 milijarde evrov, vendar to še ni zagotovljena cena. Britanskih 2,5 milijarde funtov, ki se pogosto omenja, je predvsem denar za razvoj in zagon britanskega programa, ne potrjena cena češke elektrarne. Čehi nameravajo pozneje postaviti več takšnih enot, skupaj do približno 3.000 MW. Rolls-Royceov SMR ima več pomembnih prednosti, vendar predvsem zato, ker je posamezen blok manjši in serijsko izdelan. Pri hlajenju pa ni čudežne rešitve – še vedno potrebuje veliko odvajanja toplote. Osrednji del SMR naj bi zavzemal približno 4 hektare, vendar je celotno območje z varnostnim pasom, hladilnimi napravami in infrastrukturo večje. Večina sestavnih delov naj bi bila izdelana v tovarnah in nato sestavljena na lokaciji. To omogoča postopno gradnjo: država lahko najprej zgradi eno enoto, nato drugo in tretjo. Ni treba naenkrat financirati 1.200–1.600 MW velike elektrarne. Predvideni so modularni hladilni stolpi s prisilnim pretokom zraka. Ti iz reke črpajo bistveno manj vode kot neposredno pretočno hlajenje, vendar jo še vedno porabljajo z izhlapevanjem. En SMR potrebuje približno dve tretjini toliko hlajenja kot današnja NEK, ker ima tudi približno dve tretjini njene moči. Trije SMR s skupno močjo 1.410 MW bi potrebovali približno toliko hlajenja kot ena velika elektrarna podobne moči. Prednost je predvsem v tem, da ob suši lahko ustaviš ali zmanjšaš moč samo ene enote, preostale pa še obratujejo. Suša ali prenizek vodostaj pa tudi pri SMR ostajata pomembna dejavnika. Tudi varnostno ima SMR prednosti: manjše jedro in manjša količina goriva v posameznem reaktorju, manj preostale toplote po zaustavitvi, več medsebojno neodvisnih varnostnih sistemov, reaktor naj bi brez električnega napajanja in posega osebja ostal varen do 72 ur, izpad ene enote pomeni izgubo 470 MW, ne 1.200–1.600 MW naenkrat.

Vendar je Rolls-Royce SMR še vedno običajen tlačnovodni reaktor, le manjši in modulariziran. To ni reaktor, ki ne bi mogel doživeti nesreče, in še nobena takšna enota danes ne obratuje. Varnostne prednosti so zato za zdaj potrjene predvsem z izračuni in regulativnimi presojami, ne z desetletji dejanskega obratovanja. A ne glede na to, bi bile za Slovenijo dve ali tri enote po približno 470 MW tehnično manj tvegan sistem kot en sam JEK2 z močjo okoli 1.200–1.650 MW. Gradili bi jih lahko postopoma, izpad ene enote bi bil bolj obvljadljiv, lažje bi jih povezovali z obnovljivimi viri in finančno tveganje bi bilo razdeljeno. Toda resnična prednost bo dokazana šele, ko bo prva serija v Veliki Britaniji zgrajena in bomo poznali dejansko ceno, čas gradnje ter porabo vode. A zaradi kratke gradnje bi bila elektrika dostopna glede na financiranje bistveno prej, najkasneje 5 let in ne 20 kot za JEK 2.